Zgolj v splitski bolnišnici so letos zdravili štiri ugrize. Prebivalci Splitsko-dalmatinske županije so zaskrbljeni in pravijo, da bi raje kot na strupeno kačo naleteli na merjasca ali leoparda. V splitski bolnišnici in zdravstvenih domovih v južnem delu Hrvaške jih mirijo, da je protistrupa v primeru ugriza strupenih kač dovolj. Poznavalci kač na Hrvaškem kljub temu svarijo, naj bodo pred odhodom v naravo še posebej pozorni, saj je kač res občutno več.

Na Hrvaškem je šestnajst vrst kač, a se nam ni treba bati vseh, saj so strupene le nekatere: modrasi, navadni in mali gadi, vzhodnoevropske zrve ter mačjeoke kače.

Tovrstna poročanja, ko se zaskrbljeni občani na medije obračajo s pripovedovanji o množičnem porastu kač, niso redka niti v Sloveniji. Naslovi v medijih, ki opevajo rekordno leto za razmnoževanje kač, v času, ko so kače aktivne, množično vsako leto zaokrožijo tudi pri nas. Lahko bi rekli, da gre za vsakoletno folkloro, ki smo ji priča v tem delu leta.

Foto: Profimedia modras Vipera ammodytes Strokovnjaki trditve o velikem številu kač vsakič kategorično zavračajo. Menijo, da bolj kot kot na dejanskih osnovah temeljijo na naključnih opažanjih posameznikov. Število kač je tudi sicer težko oceniti, saj se v Sloveniji ne izvaja monitoring, ki bi omogočal natančne podatke o stanju populacije kač v Sloveniji. Vseeno jih za zdaj naj ne bilo nič več kot v preteklih letih.

Res pa je, da lahko mile zime in večje število glodavcev ter količina hrane, ki so jo imele na voljo prejšnje leto, pozitivno vplivajo na razmnoževanje kač. Te v ljudskem kolektivnem spominu še vedno zbujajo velik strah in trepet. Leta 1912 je Kranjski deželni zbor celo razpisal kačji lov. Takrat so prejeli več kot 14.500 glav modrasa. Danes to ne bi bilo več mogoče, saj so vse vrste kač pri nas, tudi strupenjače, zaščitene. Kljub temu se še vedno najdejo posamezniki, ki se na zakonske omejitve požvižgajo in kače na lastno pest lovijo ter ubijajo.

Svet Hrvate napadajo kače

O tem, da opažanje večjega števila kač ne pomeni nujno tudi dejanskega večjega števila kač v naravi, dobro vedo v Herpetološkem društvu. Njihovi prostovoljci so dosegljivi na Kačofon, kamor lahko posamezniki za nasvete in pravilne informacije s področja kač brezplačno pokličejo. Nanje se posamezniki v obdobju, ko so kače dejavnejše, obrnejo večkrat dnevno. Če določeni pokličejo zgolj iz zanimanja in z željo po nasvetu, obstajajo tudi taki, ki si želijo nerealnih rešitev. Ti dokazujejo, da kače med ljudmi še vedno ne sodijo med najbolj priljubljene živalske vrste.

"Določeni posamezniki bi najraje videli, da bi prišli in odstranili prav vse kače na tistem območju. To seveda ni izvedljivo. V večini primerov niti ne gre za strupenjače, ampak človeku nenevarne vrste," izkušnje z nami deli član društva Griša Planinc. 
Strokovnjak razloži, da se v primeru, ko v okolju ne pride do večjih sprememb, tudi število kač ne spreminja bistveno, pri čemer občasna nihanja niso izključena. "Porast števila kač na nekem območju je odvisna od kombinacije številnih dejavnikov in ne velja splošno za celotno ozemlje Slovenije," pojasni. 

Nazadnje so se glasnejša ugibanja o morebitnem "kačjem letu" pojavljala leta 2022, po t. i. mišjem letu, ko so se izjemno razmnožile miši – stalne stranke na kačjem jedilniku. A očitno je ostalo le pri neuresničenih napovedih.

Pri nas tri vrste strupenjač

Posameznike po navadi najbolj zanima predvsem trend števila strupenjač pri nas, zato velja omeniti, da so od enajstih vrst kač v Sloveniji prisotne tri vrste strupenjač iz družine gadov (Viperidae), in sicer modras (Vipera ammodytes), navadni gad (Vipera berus) in laški gad (Vipera aspis). Najdemo jih na območju Krasa in Dolenjske, populacija laškega gada pa je omejena zgolj na Posočje.
Prvi dve omenjeni vrsti sta prisotni tudi v gorskem svetu, kjer vsako leto poročajo o neljubih dogodkih, povezanih z ugrizi.

Foto: Matjaž Šerkezi / GRS Gorska reševalna služba Najbolj odmeven primer se je zgodil pred petimi leti, ko je Američanko na Doliču pod Triglavom ugriznil gad. Do incidenta je prišlo, ko je 47-letna turistka, misleč, da v Sloveniji ni strupenih kač, gada želela prijeti in ob tem od njega prejela tri ugrize. Nesrečno turistko so s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana, kjer so poskrbeli, da se njen obisk Slovenije ni končal tragično. 

Po besedah strokovnega sodelavca Planinske zveze Slovenije (PZS) Matjaža Šerkezija do ugrizov kač v gorskem svetu sicer pride zelo redko. Kače so izjemno plahe in nenapadalne živali, ki se že, preden bi sploh prišlo do stika, umaknejo oziroma skrijejo, pojasni. Takrat, ko pa se to že zgodi, gre po njegovem opažanju pretežno za človeško neumnosti, ko so posamezniki kačo poskušali prijeti. To nakazuje na dejstvo, da kljub številnim opozorilom splošna javnost še zmeraj ni dovolj poučena o pravilnem (ne)ravnanju z njimi.

pametno vedeti To storite v primeru, ko vas v gorah ugrizne kača

"Če se srečate s kačo, jo obidite v loku in jo pustite pri miru, saj je to njen naravni habitat. Posebej opozarjamo, da kač ne smemo pobijati, saj so to izjemno koristne in čudovite živali," poudarja Šerkezi. Da bi se ugrizom v največji meri izognili, je priporočljivo nošenje visokih čevljev, kar najbolj pogreša pri novodobnih planincih. Bolj kot ugrizi kač ga skrbijo klopi, ki se jih redkeje omenja, pa čeprav so bistveno bolj nevarni kot strupene kače. 

Na vprašanje, ali so morda seznanjeni s povečanim številom (strupenih) kač, pa strokovni sodelavec PZS ponudi porogljiv, a zgovoren odgovor: "Največ kač najdemo v ljubljanskem živalskem vrtu. Srečanje s kačo je naključno in v večini jih na markiranih planinskih poteh, kjer je večje število planincev, ni. Se pa lahko z njo srečamo, če gremo s poti." 

Foto: Profimedia Bolj točen odgovor o morebitnem povečanju števila kač bomo lahko prejeli konec poletja, ko kače dobijo naraščaj. Zna se zgoditi, da bi jih bilo zaradi ugodnih razmer za preživetje res več kot v preteklosti, saj strokovnjaki opažajo porast malih glodalcev. Res pa je, da se vse kače, razen strupenjač, ne hranijo z njimi. Nekatere lovijo kuščarje in žabe, določene tudi ribe. 

Približno 25 ugrizov letno

V Sloveniji v povprečju beležimo približno 25 ugrizov letno. Zahvaljujoč hitrim in uspešnim intervencijam na srečo že več desetletij noben ugriz ni bil usoden. Čeprav lahko naše strupenjače povzročijo razmeroma dramatično klinično sliko ob samem dogodku, dolgoročnih posledic ob ustreznem zdravljenju ni. 

Da bi tako ostalo tudi v prihodnje, velja upoštevati osnovna pravila glede obnašanja do živali v naravi, ki imajo tam svoj življenjski prostor. Strokovnjak za herpetologijo Branko Kolar, svetuje, da ob srečanju s kačo postojimo in ji damo čas, da se umakne: "Ljudje nismo njen plen, temveč nas kača obravnava kot sovražnika, zato se nam bo želela umakniti. Prav tako lahko močneje stopimo, saj na ta način sprožimo tresljaje, na katere se bo odzvala." 

Kolar izpostavi, da so najbolj problematični zgodnji pomladanski meseci, ko kače pridejo iz hibernacije in so otrple. Takrat jih lahko lažje presenetimo, saj potrebujejo več časa, da se odmaknejo. Da se ob morebitnem srečanju hitreje umaknejo, se po navadi sončijo blizu svojega skrivališča. Drugače je v primeru, če žival izzivamo ali dražimo. Takrat se lahko hitro zgodi, da pride do napada ali ugriza. 

Foto: UKCLJ ugriz kače Prepričljivega trenda naraščanja števila primerov zdravljenja zaradi ugriza strupenjač niso zaznali niti na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKCLJ. "Ne gre za številčno velik problem. V obdobju zadnjih desetih let smo na našem oddelku vsako leto zdravili povprečno šest bolnikov zaradi ugrizov strupenih kač. Pri približno polovici smo uporabili protistrup," nam je dejal Damjan Grenc, dr. med., spec. int. Med 61 žrtvami ugrizov strupenjač, ki so jih zdravili v omenjenem obdobju, je bilo tudi deset tujcev. Ti so po njegovem opažanju manj poučeni o strupenih kačah in obnašanju do njih.

Splošna zastrupitev po ugrizu strupene kače se kaže v obliki pikčastih ranic na koži, ki praviloma ne krvavita. Oteče in boli pa okolica ranic, nakar se oteklina širi. Na koži se lahko pojavijo značilne modro-rdeče lise, kar se sicer zgodi redko in le v primeru, če kača strupnika zadre neposredno v lumen podkožne vene. 

Podobna opažanja z nami delijo v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer se le občasno srečujejo s primeri posameznikov, ki jih ugrizne kača, in še to gre pretežno za primere ugrizov nestrupenih kač. "Število ugrizov kač se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo in v naši regiji ostaja zelo nizko. Menimo, da bi lahko bila ozaveščenost Slovencev o strupenih kačah še boljša, vendar je splošno znanje o obnašanju do kač solidno. Kar se tujcev tiče, se srečujemo tudi z njimi in pogosto obravnavamo njihove primere," odgovori Boštjan Kersnič, dr. med., spec. nefrologije, iz novomeške bolnišnice.

Kače doma Ali kačam res odstranijo strup?

Na področju nudenja prve pomoči po ugrizu strupenjače je še vedno prisotnih veliko mitov, zato si velja zapomniti bistvena pravila za takojšnje nudenje pomoči, s katerimi lahko nekomu tudi rešimo življenje. Prva pomoč pri ugrizu modrasa ali gada je podrobneje opisana tudi tukaj. 

V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana ob ugrizu strupene kače priporočajo, da najprej poskrbite za svojo varnost pri reševanju in kačo odženete. Za pomoč pokličite 112, zastrupljenec mora po ugrizu strupenjače mirovati, odstraniti uro, zapestnice, prstane in drug nakit. Rano je treba očistiti, sterilno obvezati in hladiti z obkladki. Ud je treba imobilizirati, lahko z vejo ali pohodno palico, medtem naj prizadeti ud leži nižje od srca. Poskrbite za prevoz v bolnišnico, ob ugrizu kače v gorah in na nedostopnem območju lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem. Zastrupljenec ne sme piti alkohola.

V primeru ugriza strupene kače je pomembno nemudoma poklicati pomoč in se umiriti ter si zagotoviti prvo pomoč, kot je imobilizacija uda, kjer je prišlo do ugriza. "Nikakor pa ni priporočljivo, da sami poskušamo iztisniti ali izsesati strupa ali se izpostavljati dodatnemu tveganju," je jasen Kersnič.

V porastu tudi lastništvo kač

Če bi se o porastu kač v naravnem okolju dalo razpravljati, je bolj dokazljiv trend porasta kač v domačem okolju. Še deset let nazaj je imel kačo doma vsak stoti, danes je tega desetkrat več, saj so kače postale izjemno priljubljeni hišni ljubljenčki. To pa za seboj prinese tudi določene negativne posledice. Žal se prepogosto dogaja, da za kače in ostale eksotične živali posamezniki ne znajo pravilno skrbeti. Nekatere izmed njih zbolijo in poginejo, drugih se lastniki želijo znebiti.

Foto: Saša Despot Nika Leben S problematiko eksotičnih živali je dobro seznanjena biologinja in lastnica neuradnega zavetišču za eksotične živali Čudežne zverinice na Bledu Nika Leben, ki z društvom Bioexo že vrsto let deli znanje o oskrbi eksotičnih živali. S svojo ekipo je vsako leto prisotna tudi na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali, ki se bo odvijal 2. junija 2024 med 10.00 in 18.00 v Novi Gorici.

Žurnalov Festival za ljubitelje živali boste letos lahko obiskali v nedeljo, 2. junija, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, 16. junija 2024. Dogajanje bo v Novi Gorici med 10. in 18. uro. Rdeča nit dogodka je odgovorno skrbništvo živali. Na festivalu boste spoznali čudovite ptice, pse, mačke, konje in eksotične živali. Letos nas čaka veliko novosti; obiskale nas bodo tudi lame, kopenske želve in številni glodavci. Dogodku lahko sledite TUKAJ.

"Ko na razstavi povem kakšno zgodbo o kačah, da je na primer zbolela in bila na antibiotikih, so obiskovalci začudeni, da kače lahko tudi zbolijo. Bakterije, glivice, virusi in različni paraziti tudi pri plazilcih povzročajo bolezni. Problem je, ko te živali velikokrat ne pokažejo znakov, dokler ni že prepozno. Malokrat lahko opazimo zunanje znake, večkrat to, da žival neha jesti. To pa je lahko že prepozno," posledice nepravilnega poznavanja lastnikov teh živali našteje sogovornica. Sama stremi k izobraževanju lastnikov in si prizadeva, da bi bilo zgodb o nepravilni skrbi ekostičnih in tudi drugih živali čim manj.

To pa je tudi glavno vodilo našega Festivala za ljubitelje živali, s katerim želimo ozaveščati in izobraževati o odgovornem skrbništvu živali ter naše najmlajše spozati s čudovitim živalskim svetom.

Foto: Žurnal24 zemljevid Festival za ljubitelje živali

dezurni@styria-media.si