"Sem realist, prepričan sem, da panike med varčevalci ne bo (ob devetmesečju je bilo v bankah 14,4 milijarde evrov sredstev fizičnih oseb, blizu polovice v treh največjih bankah – NLB, NKBM in Abanki, op. p.). Pomembno je, da bodo odgovorni ob objavi podatka o globini bančne luknje hkrati jasno in natančno odgovorili, kako in kdaj bo minus saniran; le tako med ljudmi ne bo dodatnega nelagodja," pravi France Arhar, prvi nadzornik NLB.

Sledijo preiskave

Danes je začel teči desetdnevni rok, v okviru katerega je predvidena javna objava ugotovitev tako imenovanih obremenitvenih testov; za tokratno bančno sanacijo oziroma dokapitalizacijo bo po napovedih finančnega ministrstva porabljenih do največ 4,7 milijarde evrov. Ministrstvo za finance že napoveduje ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki so slabo stanje v bankah povzročili. Za javno preiskavo pa se zavzemajo na protikorupcijski komisiji.

Če k omenjenemu znesku prištejemo nekaj več kot 900 milijonov evrov iz prve sanacije bank, ki je potekala med letoma 1993 in 1997, ter dejstvo, da je bilo od leta 2007 za dokapitalizacije NLB in NKBM že namenjenih 770 milijonov evrov, je torej za vse sanacije predvideno toliko denarja, kot so na primer na borzi vredne tri novomeške Krke. Na vsakega davkoplačevalca to breme znese 2.791 sanacijskih evrov.

Kreditov še ne bo

Arhar poudarja, da se na bančnem trgu v kratkem ne bo spremenilo nič bistvenega. "Če kdo misli, da bodo po opravljenih obremenitvenih testih banke takoj začele dajati kredite, se moti. Kreditov ne bo, dokler bodo podjetja prezadolžena – takšnih jih je ena četrtina –, nanje pa pridejo tri četrtine vseh kreditov," poudarja tudi Cvetka Selšek iz banke Société Générale.

Bančnike bo strah

"V državah, ki so že sanirale svoje banke, se kreditni krč nadaljuje," pa ugotavlja ekonomist Veljko Bole. Gre za posledico zmanjšanja tako imenovanega informacijskega kapitala bank, do katerega je prišlo po izbruhu krize; vedenje o posojilojemalcih (podjetjih) se je drastično poslabšalo, zato je bistveno težje in bolj negotovo ocenjevanje oziroma napovedovanje njihove solventnosti, ki je potrebno ob dodeljevanju kredita. "Opazno se je začel povečevati tudi delež podjetij, ki jih je nezadostno financiranje oviralo pri poslovanju. V gradbeništvu je bil na primer ta delež v letošnjem tretjem četrtletju v tako imenovani evrski periferiji že večji kot v Sloveniji," dodaja Bole. Je vzrok za to, da se kreditiranje bank po sanaciji ne krepi, tudi strah pred vnovičnimi slabimi naložbami? "Tudi strah oziroma večja previdnost bi lahko bila pomembna faktorja, vendar o tem ni podatkov. Pri naših bankah pa bo to pomemben dejavnik," napoveduje.

Krediti podjetjem v evroobmočju v primerjavi s Slovenijo VIR: ECB; Veljko Bole (graf 1) in Krediti gospodinjstvom v evroobmočju v primerjavi s Slovenijo VIR: ECB; Veljko Bole (graf 2):

Foto: Žurnal24 Krediti