Pogajalci so se vprašanj varne prožnosti od začetka pogajanj konec septembra dotaknili že večkrat, ministrstvo za delo pa je prvotni predlog reforme v tem delu že precej spreminjalo.

S krajšanjem odpovednih rokov je šlo v smer delodajalcev, pri odpravninah in nadomestilih za brezposelnost pa v smer sindikatov.

Odpovedni roki se denimo glede na zadnji znani predlog reforme z današnjih največ 120 dni znižujejo na največ 60 dni (po prvem predlogu največ 90 dni).

Odpravnine bližje sedanjim

Sistem odpravnin se medtem približuje danes veljavnemu, vezanemu na različna obdobja (po prvem predlogu bi bile odpravnine enotne in bi znašale petino osnove, to je povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela pri delodajalcu).

Poleg tega ministrstvo v zadnji različici predloga reforme ohranja danes veljavno zgornjo časovno omejitev prejemanja nadomestila pri 25 mesecih (v prvem predlogu jo je znižalo na 18 mesecev). Še vedno pa predvideva znižanje višine nadomestila v prvih treh mesecih z 80 na 70 odstotkov osnove.

Do zbližanj ni prišlo

Kot so po današnjih pogajanjih pojasnili predstavniki socialnih partnerjev, srečanje ni prineslo pravih premikov. Na sindikalni strani je bilo slišati, da zbližanja ni bilo pri nobenem vprašanju, na delodajalski pa, da dopolnila, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, niso optimalna. Sprejeli naj bi le zelo tehnične amandmaje brez prave dodane vrednosti.