Danes se nadaljuje sojenje 21-letnemu Stefanu Cakiću, ki je obdolžen uboja 44-letnega igralca Gašperja Tiča. Cakić na predobravnavnem naroku krivde za uboj ni priznal, je pa priznal, da je Tiču zadal usodne poškodbe. "Čeprav se samega dogajanja ne spomnim dobro, lahko z gotovostjo rečem, da sem jaz tisti, ki sem Gašperju Tiču povzročil usodne poškodbe. Edini razlog, da krivde ne priznam, pa je, da ne morem sprejeti očitka, da sem mu želel smrt," je rekel Stefan Cakić v svoji izjavi, ki jo je prebral na ljubljanskem okrožnem sodišču.
"Z vidika obrambe to pomeni, da bo obramba najverjetneje izpodbijala posamezne okoliščine, predvsem povod za očitano dejanje, stanje prištevnosti v času dejanja, način storitve in druge okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno. Možno je, da se bo obramba sklicevala na to, da je bilo dejanje storjeno v silobranu," pravi odvetnik Luka Podjed.
Cakić je družini pokojnega, ki jo na sodišču zastopajo trije pooblaščenci, izrekel sožalje. Poudaril je tudi, sta se z Gašperjem Tičem sicer poznala kratek čas, vendar ga je cenil in spoštoval.
Cakića obtožnica bremeni, da je 18. junija lani v zgodnjih jutranjih urah v stanovanju na Trubarjevi cesti 24 v Ljubljani s kuhinjskim nožem, dolgim 33 centimetrov, večkrat zabodel Gašperja Tiča in mu zadal 17 ubodnih ran in ureznin. S temi ranami mu je poškodoval tudi pljučno krilo in vranico, tako da je igralec izkrvavel in še pred prihodom reševalcev umrl. Cakića naj bi dejanje uboja storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ker je bil pod vplivom alkohola in kokaina, na njegovo zmanjšano prištevnost pa naj bi vplivalo tudi njegovo naivno razmišljanje, infantilnost in odnos do ljudi, ki jih je dojemal kot pomembne in močne osebe.
Podatek, da je bil Cakić pod vplivom alkohola in kokaina (ter ničesar drugega) izpodbija pisanje nekaterih medijev, da naj bi igralec Cakića omamil in spolno zlorabil.
Za uboj je potreben naklep
Cakić je v izjavi večkrat poudaril, da njegovo dejanje ni bilo naklepno, oziroma, da igralcu ni želel smrti. Brez naklepa ne more biti krivde za uboj, razlagajo odvetniki, ki se ukvarjajo s kazenskim pravom in smo jih prosili za komentarje. Primer poznajo iz medijev.
"V primeru uboja je potreben naklep. Naklep pomeni, da se je obdolženi zavedal svojega dejanja in ga tudi hotel storiti. Gre torej za subjektivni odnos obdolženega do kaznivega dejanja.V kolikor pa je bil nekdo neprišteven, se dejanja ni zavedal oziroma. ga ni imel v oblasti in o naklepu tudi ni moč govoriti," razlaga odvetnik Erik Šuler.
Strategija, s katero skušajo doseči oprostitev
Cakić bo v torek podal svoj zagovor. "Cakić je očitno izbral strategijo obrambe z zagovorom, v katerem priznava dejanje, a se sklicuje na kakšno drugo obliko atipične obrambe (npr. višjo silo, silobran, prekoračen silobran, bistveno zmanjšana prištevnost ipd.), s katero zanika storitev kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1. Gre z strategijo, s katero obtoženi skuša doseči svojo oprostitev oziroma zmanjšati svojo kazensko odgovornost," meni odvetnica Tjaša Konjar.
"Obramba bo najverjetneje poskušala dokazati, da je bil obdolženi v času dejanja neprišteven, kar pomeni, da ni mogel razumeti pomena svojega dejanja oz. ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi določenega psihičnega stanja. Krivda je namreč z obstojem neprištevnosti izključena," pravi Šuler.
Tožilstvo je obtožnico zoper Cakića prvič vložilo poleti, obramba se je pritožila in uspela. Po prejetem mnenju psihiatra se je tožilstvo odločilo za obtožbo kaznivega dejanja uboja tudi po tretjem odstavku 29. člena Kazenskega zakonika, ki govori o bistveno zmanjšani prištevnosti storilca. To pomeni, da lahko sodišče ob morebitni krivdi Cakića kaznuje teoretično tudi na manj od minimalne kazni, ki je zagrožena za uboj (pet do 15 let).
Ugotavljanje stanja neprištevnosti
Šuler ocenjuje, da bo obramba v postopku poskušala z novimi izvedenci psihiatri dokazati, da je bil obdolženi v stanju neprištevnosti, kar bi pomenilo, da ni kriv. "Domneva se, da je vsak človek prišteven in na obrambi je dokazno breme, da dokaze neprištevnost obdolženega z izvedenskim mnenjem psihiatra. Sodišče običajno v tako zahtevnih primerih angažira več izvedencev. Še posebej, če je prvo mnenje za obdolženca neugodno, obramba poskuša to izpodbiti in zahteva novega izvedenca," razlaga.
Pooblaščenci oškodovancev (Petruša Jager, Mojca Furlan in David Sluga) imajo na glavni obravnavi pravico predlagati dokaze, postavljati obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja, dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb ter dajati druge izjave in postavljati druge predloge.
Stanje neprištevnosti bi dokazovali z rekonstrukcijo dogajanja
Cakićev zagovornik Fišer je predlagal izvedbo rekonstrukcije dogajanja, tožilka Gregorčičeva rekonstrukciji nasprotuje. "Obramba predlaga rekonstrukcijo z namenom, da se preverijo izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev stvari, tako, da se ponovijo dejanja ali situacije v razmerah, v katerih se je dogodek pripetil. Z izvedbo rekonstrukcije se v praksi preveri, kako je dogodek potekal in kakšne so možne variacije samega dogodka ter s tem tudi izključi ali potrdi posamezne navedbe obtoženca," razlaga odvetnica Tjaša Konjar.
Tožilstvo je namreč prepričano, da je Cakićev obračun s Tičem trajal več minut, izvedenec psihiatrične stroke pa je v zaslišanju v preiskavi pojasnil, da če je uboj trajal več kot le nekaj sekund, vztraja pri oceni, da je bil obtoženi tedaj le bistveno zmanjšano prišteven. "Obramba bo po vsej verjetnosti hotela dokazati, da je bilo dejanje storjeno vsaj v stanju zmanjšane prištevnosti ali v stanju neprištevnosti ali pa v silobranu ali prekoračenem silobranu. Pri tem je bistveno vprašanje, ali je obdolženi ob storitvi kaznivega dejanja mogel razumeti pomen svojega dejanja in ga imeti v oblasti," meni odvetnica Klavdija Perger.
Jaz bi Cakića in njegove odvetnike poslal tja kamor bo šel Cakić.
Če ga uspe sodniji razglasiti za zmešanega že v začetku sojenja, je zaslišanje prič končano, njega pa itak potem ne …