Foto: Žurnal24 Grafike bolniške

Lani je zdravstvena zavarovalnica zabeležila okoli 9,1 milijona izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in poškodb. "Na osnovi te številke lahko sklepamo, da zaradi tega vsak dan od dela izostane približno 34 tisoč ljudi," pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).  

Bolniška v breme delodajalca je lani povprečno trajala 8,2 delovnega dneva, v breme ZZZS pa 16,1 delovnega dneva. Delodajalci namreč krijejo bolniški stalež do 30 delovnih dni, zdravstvena zavarovalnica pa nad 30 delovnih dni.           

Foto: Žurnal24 Grafike bolniške Delež izgubljenih delovnih dni sicer pada; pred desetimi leti jih je bilo za 4,7 odstotka, lani 3,8 odstotka. "Samo znižanje bolniškega staleža z 3,94 odstotka na 3,84 odstotka v lanskem letu v primerjavi z enakim obdobjem predlani predstavlja neposredne prihranke delodajalcev in ZZZS v višini približno 10 milijonov evrov," pojasnjujejo na zdravstveni zavarovalnici. 

Brez omejitev le v Sloveniji in Bolgariji

V Evropi le Slovenija in Bolgarija nimata omejenega trajanja bolniškega staleža – v ostalih državah je najpogosteje omejen na eno leto. V evropskih državah je običajno praksa, da zavarovanec po preteku tega obdobja preide v druge sisteme socialnega varstva, kot so invalidnost, prekvalifikacija, brezposelnost …

Konec letošnjega januarja je bilo pri nas na bolniški:

• 14.685 oseb dlje kot 45 dni,

• 3.318 oseb več kot eno leto,

• 319 oseb nad tremi leti,

• 28 oseb dlje kot pet let. 

Foto: Žurnal24 Grafike bolniške "Dolgotrajni bolniški staleži so praviloma posledica dolgotrajnih neuspešnih postopkov invalidskega upokojevanja, ko pri zavarovancu zdravljenje (npr. po mnenju invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) še ni končano," pojasnjujejo na ZZZS. Rekorder je sicer bolnik z revmatoidnim artritisom, ki je na bolniški že 12 let in devet mesecev.  

Za preiskovanje zlorab le trije nadzorniki

 "Zdravstvena zavarovalnica izvaja tako imenovani laični nadzor nad bolniškimi odsotnostmi za primere, ko gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nadzor nad bolniško odsotnostjo, ko gre nadomestilo v breme delodajalca, ni v pristojnosti ZZZS in ga izvajajo delodajalci," pravi Damjan Kos z ZZZS, ki opiše postopek nadzora:

Imenovani zdravnik ZZZS naroči laični nadzor za vsak primer posebej. Laični nadzornik, ki je delavec ZZZS, ob obiskih zavarovancev ugotavlja, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije zdravstvene zavarovalnice. Nadzornik nima pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo in tudi sicer nima informacij o vzrokih za začasno nezmožnost za delo, ima le podatek o zdravnikovih navodilih za ravnanje zavarovanca v času, ko ta za delo ni zmožen (npr. zavarovanec naj počiva doma oziroma sme na kratke sprehode v okolici doma...). Glede na dano navodilo nadzornik z obiskom na domu laično presodi spoštovanje danih navodil s strani zavarovanca. Svoja opažanja nadzornik zapiše v zapisnik, ki ga posreduje imenovanemu zdravniku ZZZS, ki skladnost zavarovančevega ravnanja z danimi navodili presodi s strokovnega (medicinskega) vidika.

Foto: Žurnal24 Grafike bolniške

Konec lanskega leta so število laičnih nadzornikov na zdravstveni zavarovalnici povečali z 1,5 na dva. Letos pa so zaposlili še enega – nadzor morebitnih kršitev tako nadzirajo trije nadzorniki.

Nadomestilo odvzeli le v 18 primerih

Lani je zdravstvena zavarovalnica opravila nadzor pri 2.108 zavarovancih. Najpogosteje so bili nadzorovani delavci (65,5 %), nato samozaposleni (27,7 %) in kmetje (6 %). Kontrolorji so odkrili 148 kršitev. Njihovo število z leti sicer pada – leta 1994 jih je bilo med 1.304 nadzori skoraj četrtina, dvajset let kasneje pa od 2.108 le še sedem odstotkov. 

Odločbo o odvzemu oziroma zadržanju nadomestila izdana je ZZZS izdal le v 18 primerih. "Ukrepi, ki jih lahko izreče ZZZS zaradi ugotovljenih kršitev, so zelo omejeni," pojasnjujejo.

Na zdravstveni zavarovalnici sicer poudarjajo, da bi morala Slovenija področje zdravstvenega absentizma sistemsko urediti tako, da se bolniški stalež časovno omeji. "Manjka hiter prehod v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo; sankcije za zavarovance, ki bolniški stalež zlorabljajo so premile. Bolj bi se morali posvetiti vlogi delavcev in njihovi skrbi za lastno zdravje delodajalcem pa zagotoviti finančne spodbude za obvladovanje zdravstvenega absentizma," poudarjajo na ZZZS.

Foto: Žurnal24 Grafike bolniške