V letu 2023 je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije evidentiranih skupno 1.810.348 primerov začasne zadržanosti od dela v breme delodajalcev in ZZZS, kar pomeni, da je bilo izgubljenih 15.309.872 delovnih dni. V primerjavi z letom 2022 to sicer predstavlja 11-odstotni padec.
Skupni delež bolniškega staleža je bil v letu 2022 6,1 odstotka, v 2023 5,9 odstotka, a je kljub upadu odsotnosti zaradi izolacije, še vedno nad deležem iz obdobja pred covidom. Leta 2019 je namreč ta delež znašal 4,6 odstotka. Kljub temu, da je delež za leto 2023 nizek, Slovenija ostaja po podatkih ZZZS med državami EU z največ izgubljenimi delovnimi dnevi. "Zaskrbljujoče pa je povečanje števila izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev – 1. 3. 2022 je stopila v veljavo zakonodajna sprememba, ki je skrajšala obveznost delodajalcev tako, da slednji nosijo breme nadomestila plače samo za prvih 20 dni odsotnosti. Kljub temu se je število izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev glede na 2022 povečalo za 0,6 milijona, tako da je znašal delež v breme delodajalcev 2,7 %," izpostavljajo v poročilu.
Povečuje se tudi število staležnikov v breme ZZZS. Na zadnji dan lanskega leta je bilo v bolniškem staležu v breme OZZ 33.836 posameznikov, medtem ko jih je bilo leto prej 33.097. Med temi je največ takšnih, ki so odsotni med 45 dni do pol leta (46 %, 15.621 oseb). Sledijo tisti, ki so odsotni med pol leta do leto dni (18 %) in tri enako velike skupine (po 10 %): med 30 in 45 dnevi, med 1 letom in 1,5 letom odsotnosti, ter 1,5 letom in 2,5 leti odsotnosti. 6 % posameznikov je odsotnih s trga dela že več kot 2,5 leta. "Trenutno najdaljši bolniški stalež traja neprekinjeno od 23. 3. 2011 dalje ter od 23. 6. 2011 dalje – torej neprekinjeno 13 let oz. skoraj 13 let," pojasnjujejo na ZZZS.
Za en mesec več kot 24.800 evrov nadomestila
Zanimalo nas je, koliko je lani znašal največji znesek izplačanega mesečnega nadomestila. "V letu 2023 je bil največji znesek izplačanega mesečnega nadomestila 24.869,00 EUR (za celoten mesec)," so povedali na zavodu.
Glede izplačanega mesečnega nadomestila sicer od začetka leta veljajo zakonske spremembe, ki določajo, da nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače. Več tukaj.
Najnižje nadomestilo ne more biti manjše od 60 odstotkov minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Trenutno ta znaša 752,34 evra za mesečno nadomestilo. Za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 odstotkov minimalne plače, je najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan.
V letu 2023 je bilo za nadomestila plače izplačanih 606.920.721 evrov, kar je več kot 82 milijonov evrov manj kot leto pred tem. Po več letih konstantne rasti izdatkov se je ta lani ustavila. Ob tem pa ZZZS opozarja na dva razloga za povečanje števila staležnikov in rast izdatkov za nadomestila. Prvi razlog je večja stopnja zaposlenosti. Po izračunu ZZZS dodatnih 5.300 več aktivnih zavarovancev na trgu dela ob 5,9 % stopnji zdravstvenega absentizma pomeni vsak dan dodatnih 313 oseb v bolniškem staležu.
Drugi razlog je izjemno povečanje osnov, ki je posledica povišanja plač. Najpogostrejši razlog odsotnosti z dela je bolezen, za kar je bila v letu 2023 izkazana 7,7 % rast osnov glede na 2022.
Povečano število odločb
O določenih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja odloča ZZZS. Na prvi stopnji so to imenovani zdravniki ZZZS in območne enote ZZZS, na drugi stopnji pa sta to zdravstvena komisija in direkcija ZZZS. ZZZS je v letu 2023 odločal v 417.801 zadevi. Kot je razvidno iz letnega poročila ZZZS za 2023, je to 1,2 odstotka več kot v letu 2022 (413.019).
V primerjavi z letom 2022 se je manjšalo število odločb za začasno nezmožnost za delo, povečalo pa število izdanih odločb za zdraviliško zdravljenje. Zmanjšalo se je tudi število izdanih odločb za medicinske pripomočke, kar je posledica znižanja števila zahtevnejših medicinskih pripomočkov maja 2023. Povišanje, in sicer za 6,7 odstotka, pa so zabeležili v kategoriji zobnoprotetične rehabilitacije.
Primerljivo z letom 2022 je bilo tako število izdanih odločb za nego družinskega člana kot medicinskih izvedenskih mnenj za potrebe drugih upravnih postopkov ZZZS, kot so povračilo stroškov zdravljenja v tujini, ocena nujnosti zdravljenja itd.
Zdravstvena komisija ZZZS je v 2023 izdala 8.956 odločb, kar je 20,85 odstotka več kot v 2022. Od tega je bilo 6.608 odločb izdanih za začasno nezmožnost za delo in 2.300 odločb za zdraviliško zdravljenje. Kot je razvidno iz poročila, je bilo izdanih nekaj več odločb glede nege in nekoliko manj glede medicinskih pripomočkov.
Zakon predvideva, da morajo biti odločbe ZZZS izdane v 8-dnevnem roku. Po podatkih ZZZS je bil rok dosežen v 86 % primerih, povprečni čas pa je lani znašal 5,3 dneva. Ob tem pa izpostavljajo problematiko zadev na II. stopnji. Lani so zabeležili 20 odstotkov več zadev kot v letu pred tem, 8-dnevni rok pa je bil na ravni senata zdravstvene komisije dosežen le v 30 odstotkih primerov.
Največji delež bolniške odsotnosti imajo policisti, ker: - hude bolečine v vratu zaradi nenehnega gledanja stran od mafijskih poslov - …
Država in družba še načrtno dela bolne in zlorablja zdravstvo,ker sem kritičen do politik ustrahovanj ter zlorab institucij na čelu …
Napišejo naj koliko od teh je na bolniški zaradi zdravnikov, ker ne znajo operirati. Jih poznam kar nekaj, sploh kar …