Ideja o gradnji džamije sega že v leto 2006, a so stvari za islamsko skupnost tekle vse prej kot gladko. Zapletlo se je pri prepisih ozemlja, pri dogovorih z oblastmi in nenazadnje še pri samem financiranju. "Ko sem prvič stopil pred medije leta 2006, nisem vedel, zakaj je vprašanje džamije sploh tako zanimivo, a je očitno slovenski javnosti vseeno pomembno. Mi pa smo vendarle dobili svoj prostor, v katerem bomo lahko častili boga ter organizirali druge aktivnosti," je zadovoljen mufti Nedžad Grabus.
Zahteven in drag projekt
Na današnji novinarski konferenci ob otvoritvi prve džamije v Ljubljani je opisal potek gradnje džamije od ideje do realizacije. "Lokacijo so nam ponudili leta 2008, a takrat se nismo niti zavedali, kaj kupujemo. Zemljišče je bilo zelo problematično, dela je bilo za več let. Takrat smo imeli le 180 tisoč evrov, konec leta 2008 smo dobili še kredit," se spominja. Zemljišče je bilo neurejeno, zato so že za čisčenje okolice porabili veliko sredstev, morali pa so zgraditi tudi cesto. Vso dokumentacijo so oddali pet let pozneje, 2013, dve leti kasneje pa so začeli s prvo fazo gradnje.
"Šele leta 2014 smo se začeli zavedati, kakšna bo cena investicije," je dodal mufti Grabus, a obenem pripomnil, da je zadovoljen, da imajo končno objekt, ki ga bodo lahko dali v uporabo vernikom. V pomoč jim je bila tudi velikodušna donacija iz Katarja, saj bi brez nje objekt, vreden približno 34 milijonov, le stežka zgradili v celoti, kot so si ga zamislili. Res pa je, da so verniki v Sloveniji za gradnjo džamije prispevali celo nekaj več kot 4 milijone evrov.
Grabusa ne skrbi, da bi se investitorjem iz Katarja morali kakorkoli oddolžiti, obžaluje pa, da nekateri gradnje še vedno ne podpirajo. "Iz strani skrajne desnice smo lahko slišali marsikaj," je dejal in opomnil, da je Slovenija zadnja država iz bivše Jugoslavije brez džamije. "Smo manjšina, a smo pomembni. Ni nas malo," je poudaril.
Ogledi se bodo pričeli kmalu
Džamijo si lahko javnost (ob predhodni najavi) brezplačno ogleda do konca septembra, od takrat naprej bodo ogledi plačljivi. Ogledi se bodo začeli kmalu, so obljubili. Drugi projekti, recimo javne predstavitve knjig, pa bodo namenjene vsem, ves čas brezplačno. Za vse bo odprta tudi restavracija. "Želimo si, da naša skupnost ostane vodilna v segmentu knjig z islamsko vsebino," je poudaril in dodal, da so nekateri ogled že najavili, kot denimo Univerza za tretje življenjsko obdobje.
Nov sklop objektov je torej zastavljen profitno, na letni ravni bodo za kadre namenili okrog 150 tisoč evrov, so povedali. Tako bo novo versko središče dobilo približno 80 tisoč muslimanov, ki trenutno prebivajo v Sloveniji. Na očitke glede glasnosti je Grabus odgovoril, da se bodo trudili živeti v sožitju s sosedi in ne motiti javnosti. "Sosede smo že povabili, naj si ogledajo nove objekte. Vsak ima svojo izbiro, v kaj verjame, mi smo se vedno pripravljeni pogovarjati, trudili pa se bomo, da ne motimo nikogar," je obljubil. K molitvi bodo sicer klicali po zvočnikih, a le tako, da se bo slišalo na dvorišču džamije, so dejali. Najbolj pomemben dan za molitev v islamu je sicer petek.
Enostavni materiali, a kompleksna inštalacija
Objekt je nastal po arhitekturnih načrtih Matije Bevka, ki je oblikoval tudi ljubljansko Situlo. "S tem projektom se ukvarjamo že devet let, a nam je uspelo držati fokus od začetka do konca. To je primer dobre prakse, kako se lahko neko idejo, željo, izpelje do konca," je dejal. Inštalacija je bila precej velika, kompleksna, vseeno pa so materiali enostavni - les, beton, steklo. "Objekt temelji na enostavnih tvorbah in združuje tradicionalno in sodobno arhitekturo. Zasnovan je odpto, kot javni oziroma pol-javni prostor. Center nima zgolj verskega značaja," je dodal in poudaril, da je namen odprte strukture integracija islamske skupnosti v slovensko družbo.
Lepa arhitektura.
Islamski verski in kulturni center alidrugače teroristični center, še dret se naj začne s turna pa bo
Me pa res nekaj zanima. Ali v tej mošeji lahko molijo tudi ženske?