Osrednja bajramska slovesnost pri nas se je začela ob 7.44, verniki pa so se na molitvi začeli zbirati že dobro uro pred tem. Molitev je vodi mufti Nedžad Grabus, ki je med drugim povedal, da je terorizem "splošno zlo", "barbarstvo in anticivilizacijsko delovanje".

"Islamska skupnost v Sloveniji ostro obsoja kakršnokoli nasilje, ki je storjeno in za katero se uporabljajo islamski simboli. To je zločin zoper vero islam. Zločini storjeni nad nedolžnimi ljudmi v Siriji in Iraku se morajo raziskati in povzročitelji se morajo pripeljati pred sodišče," je izjavil mufti in od pristojnih organov v Sloveniji zahteval, da čimprej sprejmejo zakone, ki bodo prepovedali odhajanje na tuja bojišča. "Zahtevamo tudi, da se objavi, kdo novači ljudi za odhajanje na tuja bojišča, da se v Sloveniji nehajo manipulacije s temi vprašanji. Iluzorno je pričakovati od medijev, da samo resno analizirajo ta problem, zdaj se odlično prodaja senzaciolizem, ker smo priča, da so trenutne razmere odlična priložnost za marginalce, ki se lažno predstavljajo, da razlagajo islam. Vedno smo opozarjali, da je to vprašanje treba jasno regulirati in zakonsko urediti. V Evropi je zlato pravilo, da človek odgovarja samo za storjena dejanja, toda na primeru muslimanov je to pogosto poteptano. Nemoralno je od nas, ki jasno in glasno izražamo svoja stališča, zahtevati, da se ograjujemo od nečesa, s čimer nimamo nikakršne povezave. To med ljudi vnaša nezaupanje in strah. To otežuje naše delovanje in nas postavlja ne samo v podrejen, temveč v ponižujoč položaj," je še povedal.

Molitev je danes potekala tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Izoli, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.

V Meko tudi 23 Slovencev

Kurban bajram je družinski praznik, po molitvi se verniki odpravijo na kosilo v krogu družine, nato pa obiščejo sorodnike in prijatelje, je pojasnil tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić.

Ta teden se je sicer množica vernikov z vsega sveta, med njimi tudi 23 iz Slovenije, zbrala na romanju v Meki, ki predstavlja eno od petih praktičnih islamskih dolžnosti. Vrhunec romanja je bil v petek, ki so ga verniki preživeli v molitvi na gori Arafat, kjer je imel prerok Mohamed po verskem izročilu zadnji govor. V njem je poudaril pomembnost ohranjanja človeškega življenja in dostojanstva ter ohranjanja bratskih odnosov. Danes bodo verniki na romanju začeli s simboličnim kamenjanjem hudiča.

Kot pojasnjujejo v islamski skupnosti, ima hadž tudi svoje zunanje in notranje dimenzije, ki posamezniku pomagajo, da duhovno napreduje in dozori ter razume in dojame, da je vse, kar je na Zemlji, prehodno, razen Vzvišenega Boga.

Na praznik kurban bajram se verniki spominjajo dogodka, ko je Alah po verskem izročilu Abrahamu zaukazal, naj žrtvuje svojega sina. Ko je videl, da je Abraham to pripravljen storiti, ga je zaustavil in na žrtveni kamen namesto sina postavil jagnje. V spomin na ta dogodek verniki ponekod ob prazniku še danes opravljajo obrede žrtvovanja, ponekod pa znesek, ki bi ga sicer porabili za žival, namenijo skupnosti.

Kamenjali hudiča

Dva milijona muslimanskih romarjev z vsega sveta je danes v Mini simbolično kamenjalo hudiča. Kamenjanje označuje začetek kurban bajrama. Obredno kamenjanje treh kamnitih stebrov, ki poosebljajo hudiča, je potekalo v Mini, približno pet kilometrov vzhodno od velike mošeje v svetem mestu Meka. Romarji so se že v petek ponoči peš, na motornih kolesih in avtobusih odpravili proti gori Arafat.