Med ključnimi ukrepi aktualne vlade sta nadaljevanje s konsolidacijo javnih financ in sanacija bančnega sistema, napovedali so tudi privatizacijo enega ali dveh večjih državnih podjetij.
Ravno pri odločanju o tem je pričakovati intenzivnejša koalicijska usklajevanja. V SD so že zatrdili, da bodo trdi pogajalci. Pogovori že tečejo, predlog pa bo vlada po napovedih Alenke Bratušek v DZ poslala v kratkem. Sprva je bilo predvideno, da se bo to zgodilo v 14 dneh, a v sredo je premierka ocenila, da se o celotni strategiji koalicija v tem času ne bo mogla poenotiti. Napovedala pa je, da bodo v DZ prišli predstavit posamezne predvidene prodaje. Med podjetji, ki bi bila najbolj privlačna za kupce, so največkrat omenjana Zavarovalnica Triglav, Telekom in Petrol, Bratuškova pa je izrazila željo, da bi prodali tudi vsaj eno banko.
Vpis fiskalnega pravila v ustavo
Ena pomembnejših zadev na političnem parketu bo v teh dneh tudi Slovenski državni holding (SDH). Novelo zakona o SDH je 11. aprila pripravila vlada in med drugim predvideva uvedbo nadzora poslovanja holdinga in odvisnih družb s strani računskega sodišča ter poenostavitev prehodnega režima upravljanja naložb, a se bodo poslanci še odločili, ali ga bodo obravnavali po nujnem postopku ali ne. Če bodo tak postopek potrdili, bo v prihodnjih dneh sledila najprej obravnava predloga zakonske novele na odboru in nato še odločanje v DZ.
Pozitiven signal za mednarodne finančne trge bi lahko bil tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Srečanje političnega vrha na to temo bi bilo pričakovati še pred izredno sejo, ki bo 7. maja. Po informacijah vodje poslancev PS Janija Möderndorferja se bo vrh sestal že prihodnji teden, medtem ko so v kabinetu predsednice vlade za STA zatrdili, da o tem ne vedo nič.
Kaj bo z DDV?
DZ bi moral o fiskalnem pravilu sicer odločati že minuli četrtek na izredni seji. A ker potrebna dvotretjinska podpora poslancev ni bila zagotovljena, so se dogovorili, da bodo opravili le predstavitve poslanskih stališč, sejo pa z odločanjem nadaljevali v maju. Politične stranke so se ob tem uspele poenotiti, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune, ki bodo temeljili na novih makroekonomskih ocenah. Na njihovi podlagi se bodo nato odločili ali ustavni zakon vrniti v postopek ustavni komisiji ali ne. Dilema ostaja leto uveljavitve in tudi način zapisa fiskalnega pravila. Poslanska skupina SLS je nazadnje pripravila predlog izvedbenega zakona, ki bi ga sprejemali hkrati s spremembo ustave, za katero sicer pričakujejo, da jo bo DZ potrdil. Še vedno visi v zraku tudi vprašanje nekaterih drugih ukrepov, denimo dviga davka na dodano vrednost.
Opozicija: Raje kadrovanje kot ukrepi
Večina predstavnikov opozicije že vse od imenovanja nove vlade opozarja, da se ta v prvi vrsti ukvarja s kadrovanjem namesto s potrebnimi ukrepi. Z izjemo dogovarjanj glede fiskalnega pravila sicer opozicija še ni dobila povabila koalicije za širše sodelovanje, tudi pri oblikovanju ukrepov za izhod iz krize ne.
Kot je v soboto povedal prvak SLS Franc Bogovič, bo šlo za zelo resne ukrepe, zato pričakuje, da jih bo vlada predstavila še pred 9. majem in meni, da bi se morali o njih v tem času pogovoriti tudi v DZ. V tem delu je po njegovem mnenju nujno, da del "tega bremena, ki ne bo lahek," nase prevzame tudi opozicija in s podporo nujno potrebnih ukrepov pomaga reševati državo.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je dejala, da ima vlada pri pripravi ukrepov zagotovo največjo odgovornost in nalogo, a obenem bi bilo po njenem mnenju dobro, če se poskuša uskladiti tudi z opozicijo. Tudi ta ima namreč, kot pravi Novakova, verjetno kakšne izkušnje ali predloge, ki bi lahko izboljšali predlagane ukrepe. Iz SDS stališč niso sporočili.