V pogovoru za Večer je poudaril nujnost znižanja javne porabe, smiselno bi bilo linearno zniževanje plač v javnem sektorju, med 2,5 in pet odstotki.

Zakon o izvrševanju proračuna vladi po Mramorjevih pojasnilih omogoča, da naredi precej velike popravke brez rebalansa - v proračunu lahko sama spreminja posamezne postavke tudi za 20 odstotkov -, a se mu to ne zdi higienično.

"Mislim, da bi bilo bolje, če bi šla vlada s popravki zakona v parlament, da bi ta določil normalne okvire možnih sprememb, ki jih lahko opravi kar vlada sama, in nato z rebalansom popravil posamezne izdatke tako, da bi sledili politiki nove vlade," je poudaril za Večerovo prilogo V soboto.

Po njegovi oceni je potrebna tudi konsolidacija javnih financ. V javnem sektorju bi lahko ohranili veliko več delovnih mest, če bi se dogovorili za dodatno znižanje plač, še najboljše bi po njegovem mnenju bilo, če bi plače znižali linearno, a v dogovoru s sindikati.

"Smiselno bi bilo, da bi se o znižanju dogovorili, vendar bi morali dobiti sindikati zagotovilo, da je to zadnje znižanje plač," je poudaril.

Vlada mora poudarjati gospodarsko rast

Ljudje morajo po njegovi oceni razumeti, da bo potreben še en linearni rez v plače, ki pa bo zadnji in bo ohranjal delovna mesta. "Vlada mora reči, ko bo to za nami, nas zanima le še gospodarska rast. In prav to nova vlada tudi poudarja," je dodal.

Linearno znižanje plač v javnem sektorju ne bi smelo biti več kot petodstotno. "S tem bi poslali signal tujim kreditodajalcem, da bomo proračun stabilizirali, ljudem pa bi povedali, da vladni cilj ni več odpuščanje ljudi, saj bomo zadolženost države zniževali relativno, torej z zviševanjem bruto domačega proizvoda," je ocenil.

Kolikor več bomo ustvarili, toliko hitreje se bo zniževala zadolženost, je menil. "Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi," je poudaril. Med temi ukrepi je omenil, da bi se denimo dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj.

Nujna dokapitalizacija bank

Novo vlado najprej po njegovi oceni čaka dokončni spopad s kreditnim krčem. Čeprav Mramor slabe banke zaradi vrste slabosti ne zagovarja, bi bil zaradi nadaljevanja procesa sanacije bank mogoče sprejemljiv spremenjeni model.

Model slabe banke bi morali po njegovem mnenju spremeniti tako, da bi izločili iz bank samo tisto, kar je posledica enkratnih kriznih dogodkov in zahteva znanja, ki jih banke v normalnih časih ne potrebujejo, pri tem pa je izpostavil gradbene projekte, ki so v krizi zastali.

"Vsa druga slaba posojila bi morala ostali v bankah. Z njimi bi se morale spopasti same," je ocenil.

Druga stvar, ki bi se je morala lotiti vlada takoj, je dokapitalizacija tistih bank, ko jo nujno potrebujejo. Tretja pa je posebna jamstvena shema za posojila tistim podjetjem, ki so kreditno sposobna.