Slovenka, ki se je poročila z Nizozemcem, ne more prevzeti njegovega priimka. Natančneje, lahko prevzame njegov priimek, a bo ta v njenem potnem listu zapisan drugače kot v njegovem. Njegov priimek namreč vsebuje črko ï, ki ni del naše abecede oziroma je za razliko od ć pri nas ne priznavamo. Pri izdaji osebnega dokumenta z novim priimkom so njegovi ženi možev priimek spremenili, tako da ne vsebuje več te črke oziroma so jo na upravni enoti spremenili v črko i. Mož in žena imata torej v svojih osebnih dokumentih dve različici istega priimka, skrbi ju, da bi imela zaradi tega lahko težave. 

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) odgovarjajo, da se razlog za to skriva v 12. členu Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru. Ta namreč določa, "da se osebna in tuja zemljepisna imena v register vpišejo v izvirni obliki, pri čemer se upošteva razpoložljiv nabor črk in znakov, ki zagotavlja zapis krajev in osebnih imen v italijanskem in madžarskem jeziku". 

Novost Pri osebnih imenih in priimkih nas čakajo takšne spremembe

V primeru, ki se nanaša tudi našo zgodbo, da je izvirno ime sestavljeno iz črk oziroma znakov, ki jih slovenski nabor črk in znakov za zapisovanje osebnih in drugih imen ne vsebuje, se prečrkuje skladno z mednarodnim standardom ICAO 9303. Slednji se uporablja za strojno branje potovalnih dokumentov.

Na vprašanje, če bi po njihovih izkušnjah lahko zakonca v prihodnosti zaradi omenjenega primera imela kakršnekoli težave, na ministrstvu zagotavljajo, da "zakonca zakonsko zvezo dokazujeta z izpiskom o sklenjeni zakonski zvezi, na kateri je tudi podatek o priimku po sklenitvi zakonske zveze, zato do težav praviloma ne bi smelo prihajati".

Podatka, koliko državljanom so imena in priimke spremenili, ker so vsebovali nedovoljene črke oziroma znake, na ministrstvu nimajo.

Priznanih je 46 znakov

Kateri pa so torej tisti znaki, ki jih na ministrstvu priznavajo? 

Kot osnovni nabor na MNZ navedejo 25 znakov slovenske abecede, torej a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z in ž. Sledi dodatni nabor, ki ga sestavljajo znaki, ki se pogosto pojavljajo v lastnoimenskem besedju, časopisih in knjigah, kot so q, w, x, y, ä, ö, ü, ć in đ. Kot zadnje pa izpostavijo še nabor znakov s pravorečnimi znamenji za oznako naglasnega mesta, kakovosti (širina in ožina) in kolikosti (dolžina in kračina) samoglasnikov, torej á, à, è, é, ê, ì, í, ò, ó, ô, ù in û. To zajema tudi abecedi obeh narodnih manjšin. Vse skupaj nanese 46 priznanih znakov.

Slovenija Osebne izkaznice: Koliko staro fotografijo lahko predložite?

dezurni@zurnal24.si