Foto: Žurnal24 Turistični delavci v Bovcu res nimajo sreče. Najprej jim je smučarsko sezono na Kaninu speljala okvara na žičnici (gondoli, ki sta poleteli v globino, sta bili na srečo prazni). Zdaj pa sta jih še pred začetkom poletne sezone doleteli nezgodi s smrtnim izidom na raftingu, ki velja za pomemben del turistične ponudbe. Ve se, da nesreča nikoli ne počiva, a v oči zbode dejstvo, da sta bila oba vodnika rafta, ki se jima je pripetila nezgoda, brez veljavne licence. Da izraelski turist, ki se je ponesrečil v nedeljo, menda ni znal plavati, da je agencija, ki je organizirala spust, ena izmed tistih z najdaljšo tradicijo rafranja po Soči, da je bil vodnik izjemno izkušen, a da iz bojda banalnih vzrokov ni pridobil ene od obeh licenc – nič od tega ne spremeni zamajanega zaupanja v varnostne standarde. Rafting je med turisti priljubljen, saj za razliko od kajaka in soteskanja ne zahteva drugega znanja od sposobnosti plavanja. Za varnost poskrbi vodnik rafta in njegovo usposobljenost v skladu s pravili zagotavljata obe predpisani licenci.

Neresno. Na tržnem inšpektoratu, ki je zadolžen za preverjanje licenc, povedo, da jih domači ponudniki raftinga pogosto obtožujejo, češ da jih z nadzorom motijo (?) in da tujcev ne pregledujejo. Zdi se nekoliko neresno. Tragična dogodka mečeta tudi drugačno luč na zahteve po cenovno dostopnejših licencah za stoteskanje. Nekateri ponudniki teh storitev v Posočju so namreč nedavno menili, da ne potrebujejo vodnikov z licencami “za elitne vojaške enote” ali “za odkrivanje kanojnov v Ekvadorju”.