Kdaj se bo končala omejitev tovornega prometa na 11 mostovih, pri čemer na štirih promet poteka izmenično enosmerno, ne ve nihče, saj Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) vztraja, da jih bodo zaradi varnosti sprostili šele ob sanaciji, za katero v proračunu seveda ni denarja. Pri tem pa imajo že tri vlade zaporedoma v predalu DRSC-jev predlog nacionalnega programa razvoja glavnih in regionalnih cest, ki vsebuje tudi seznam prioritet.

Vožnja po cestnih minah

"Danes so težava mostovi, jutri bodo ceste, pojutrišnjem neki nevaren ovinek," opozarja nekdanji minister za promet Patrick Vlačič. Po strokovnih ocenah najbolj obremenjenih glavnih in regionalnih cest se je v Sloveniji delež vozišč v zelo slabem in slabem stanju v le enem letu povečal za 12 odstotkov in zdaj predstavlja že 62 odstotkov vseh cest. "Od tega je okoli 400 kilometrov cest najbolj kritičnih in bi jih zaradi tako slabega stanja zaprli oziroma omejili promet na njih," pravijo na DRSC. Če bi želeli ceste obnavljati skladno z zakonodajo, bi v naslednjih 20 letih vsako leto potrebovali od 320 do 350 milijonov evrov. "Kar pa je, glede na gospodarsko situacijo države, nerealno pričakovati," menijo na DRSC. Izračunali so, da bi le za najslabše ceste za dosego evropskih standardov potrebovali 200 milijonov evrov na leto v naslednjih 15 letih.

Jara kača prometnih težav

"Ena od ključnih težav je, da se je prometna politika zadnjih 22, 23 let osredotočila le na izgradnjo avtocest in da so bile zanemarjene vse druge prometne panoge," opozarja Marko Pavliha, ki je bil prometni minister leta 2004. Pravi, da je takrat pripravil prometno politiko, ki je veliko pozornosti namenjala državnim cestam, "ampak te potem niso nadaljevali".

Že prej je nacionalni program za obnovo državnih cest pripravil njegov predhodnik Jakob Presečnik. "Zataknilo se je pri financiranju," pravi Presečnik. Da je na težavo nenehno opozarjal, trdi tudi Vlačič, ki je resorju načeloval v letih 2008–2011. "Rešitev smo takrat našli v javno-zasebnem partnerstvu. Začeli smo ga pripravljati, potem nam je zmanjkalo časa," razlaga Vlačič. Pavliha je prepričan, da za nastalo situacijo ni mogoče pokazati na enega krivca, Presečnik pa opozarja, da stroka na stanje sicer redno opozarja, a da v primeru mostov morda "ni pravočasno zagnala vika in krika, pa so zato odlašali s sanacijo".

Denar bi raje delili sami

Na DRSC opozarjajo, da so v zadnjih šestih letih z rebalansi izgubili 209 milijonov evrov, vključno za projekte, ki so se že izvajali. Dodajajo, da na razmere opozarjajo že leta, a ugotavljajo, da "naša opozorila niso padla na plodna tla". Država DRSC denar razporedi za konkretne projekte. V nacionalnem programu za razvoj cest so zato predlagali, da bi raje dobili kvoto sredstev, ki bi jih nato med projekti razporejali glede na prioritete. "Tudi v tujini je praksa, da stroka odloča o projektih, ki gredo v izvajanje, ter ima za njihovo realizacijo na voljo kvoto sredstev, ki jih čim racionalneje razporeja," pravijo.