Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 2002 razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga letos obeležujemo dvajseto leto. Geslo letošnjega dneva je Ustvarjajmo upanje z dejanji.

Samomorilno vedenje je globalni javnozdravstveni problem. Številni ne zmorejo videti druge rešitve za svojo stisko, še več pa je takšnih, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega oziroma so v stiku z nekom, ki razmišlja o samomoru.

Svetovni dan samomora ozavešča, da je stisko mogoče rešiti in opolnomočiti posameznike v stiski, da o njej spregovorijo ter poiščejo pomoč. ''Hkrati želimo nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili svoje partnerje, starše, otroke, prijatelje, znance in jim sporočiti, da v svoji izgubi niso sami. Opolnomočiti pa želimo tudi vsakega posameznika, da zna prepoznati stisko pri drugi osebi in ji nuditi pomoč in oporo v najtežjih življenskih situacijah,'' so v sporočilu za javnost zapisali iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora.

Pomembno je, da človekovo stisko prepoznajo njegovi bližnji, saj posameznik pogosto ne zbere dovolj moči, da bi poiskal strokovno pomoč.

V letu 2021 je zaradi samomora umrlo 432 oseb, med katerimi je bilo 338 moških in 94 žensk. Razmerje med spoloma v tem letu je bilo 3.5, kar pomeni, da so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami. Lani smo v Sloveniji zabeležili 63 smrti več kot v letu 2020.

Saška Roškar z NIJZ je na nedavni novinarski konferenci pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora spomnila, da smo bili kot družba dve leti izpostavljeni specifičnemu dejavniku, pandemiji covida-19. Zato se mogoče na prvo žogo zdi, da je razlog povečanja števila samomorov zelo očiten. "A takšno neposredno in poenostavljeno sklepanje bi bilo napačno, hkrati pa bi lahko tudi zelo neugodno, zastrašujoče vplivalo na ljudi," je pojasnila.

Po podatkih WHO si vsakih 45 sekund nekdo vzame življenje. Vsak samomor prizadene povprečno 135 ljudi, kar pomeni letno 108 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi samomorilnih dejanj. Na vsak samomor dodajajo še 25 poskusov samomora, še več ljudi pa ima samomorilne misli.

Obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora bo tudi letos potekala skozi številne aktivnosti, med drugim tudi z izdajo knjige Po koncu: žalovanje in integracija po samomoru avtorice dr. Vite Poštuvan.

Poleg pomoči bližnjih na voljo več strokovnih instanc

Ko se človek sooči s stisko, pogosto dvomi v svoje odločitve in se težje loti iskanja strokovne pomoči, zato je pomembno, da pogovor z njim začnejo njegovi bližnji. Če ugotovijo, da je stiska posameznika resna, naj ga vprašajo, koliko časa bo lahko stisko še prenašal. Če se izkaže, da je posameznik na koncu svojih moči, naj na koncu vprašajo tudi, če kdaj pomisli na samomor. V primeru pritrdilnega odgovora naj se bližnji po njenih besedah s posameznikom v stiski pogovorijo in skušajo z njim ugotoviti, kaj ga vendarle drži pri življenju, prav tako naj mu skušajo poiskati strokovno pomoč.

Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski, ki deluje v organizaciji Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Pomoč je na voljo tudi v svetovalnicah v mreži Posvet ter spletnem orodju iŽiv ter vseh Centrih za duševno zdravje in Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se nahajajo v več krajih v Sloveniji.

dezurni@styria-media.si