Zdravnik Ivan Radan ostaja v priporu.Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je danes zavrnil pritožbo na sklep o 30 dnevnem priporu. 

Radanov zagovornik Milan Krstič je dopoldne napovedal:"Če sodišče našo pritožbo zavrne, imamo na voljo še nekaj pravnih sredstev, a jih najbrž ne bomo izkoristili. V tem primeru bi si želel, da čimprej steče postopek." Radan je sicer še vedno v UKC Ljubljana, kamor so ga v sredo ponoči prepeljali zaradi samopoškodbe.

Kriminalistična preiskava se medtem nadaljuje, policija pa je zaradi razžalitve ovadila tudi Radanovega zagovornika Krstiča, ki je preiskavo označil za "svetovno neumnost bolnih kriminalistov".

Očitajo mu umore iz morilske sle

Policija sumi, da je nekdanji zdravnik nevrološke klinike storil 24 kaznivih dejanj – med drugim naj bi imel na vesti sedem umorov, neupravičeno naj bi fotografiral paciente in užival prepovedane droge. Očitajo mu storitev sedmih kaznivih dejanj umora po 4. točki 116. člena kazenskega zakonika, kjer je med drugim zapisana morilska sla, šestih kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, devetih kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja, zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic in kaznivo dejanje ponarejanja listin.

Ni pravosodnih izkušenj

Strokovnjak za kazensko pravo s Pravne fakultete Damjan Korošec pojasnjuje, da je kvalifikacija kaznivega umora, ki se odraža v namenu morilske sle, v Sloveniji nova in velja od leta 2008. "Z njo po razpoložljivih podatkih še ni pravosodnih izkušenj," poudarja Korošec. "Gre za standard, materialnega kazenskega prava, ki ga bo slovensko pravosodje šele moralo izpolniti. Verjetno zajema sadistične umore iz užitka ubijalca in podobne okoliščine. Uporaba te kvalifikacije pri evtanazijskem motivu je načeloma zelo problematična."

Fotografije niso nujno trofeja

Po oceni kliničnega psihologa in psihoterapevta Petra Praperja dejstvo, da je zdravnik fotografiral svoje bolnike pred smrtjo, ne gre nujno razumeti kot trofejo. "Lahko je tudi spomin za nekom, s komer se je človek tako zlil, da je izgubil to mejo, ki mu jo etika narekuje," je povedal za STA in pojasnil, da to pritrjuje diagnozi narcisoidne osebnostne motnje. "O njej bi lahko govorili, če si zdravnik vzame pravico odločati o življenju in smrti ter zapusti območje realnosti, ki mu narekuje, da je dolžan varovati življenje."

Narcistične motnje je po Praperjevih besedah več v poklicih, kjer človek dobi moč, ki daje človeku občutek, da je bog. To bi lahko vodilo zdravnika v ubijanje svojih bolnikov. "Lahko pa bi bil razlog v tem, da zdravnik dejansko želi pomagati umirajočemu, ga odrešiti muk in gre vseeno čez mejo."

Zaradi licence naj bi obstajala ponovitvena nevarnost

Radana je sodišče zaslišalo v torek in upoštevalo predlog tožilstva za pripor, ker naj bi obstajala ponovitvena nevarnost. Preiskovalna sodnica je odločitev utemeljila z dejstvom, Radanu zdravniška licenca ni bila odvzeta in bi lahko s kaznivimi dejanji nadaljeval, čeprav na nevrološki kliniki ni več zaposlen.

Odvetnik: Nadzora kakovosti v UKC Ljubljana ni!

"Povsem logično je, da ministrica zahteva odstop vodstev UKC Ljubljana in nevrološke klinike. UKC sploh nima sistema nadzora kakovosti. V svetu ima vsaka bolnišnica zaposleno osebo, ki je pristojna za kakovost, ljubljanski klinični center je nima. Vodstvo se zdaj spreneveda. Radan je bil pri šefu nevrološke klinike večkrat, ne le enkrat kot trdi, učinka od teh obiskov pa ni bilo," je še oster Krstič.

PREBERITE TUDI:

• Zdravstvena ministrica zaradi primera Radan zahteva odstop vodstev UKC Ljubljana in nevrološke klinike, a zdravniki se ne dajo.

• Oglasili so se tudi nekateri Radanovi pacienti. "Če bi bila kdaj v komi, bi si ob sebi želela zdravnika kot je Radan," je dejala ena od njih.

• Tudi medicinske sestre so po tej zgodbi sesute. Dvome in strahove pa zdravstveni delavci ugotavljajo tudi med bolniki.
  

dezurni@zurnal24.si