Kot je znano, ženske pri hiši držijo tri vogale, ob tem pa hodijo še v službo, kjer po raziskavi Mediane dobijo v povprečju 5,1 odstotka nižjo plačo od moških na istem delovnem mestu. Toda nekateri poklici bolj kot ne pripadajo samo njim. Med njimi, verjeli ali ne, tudi sodniški.

Po sodni statistiki za lani so bile med 861 predsedniki sodišč in sodniki kar 704 ženske, torej 81,8 odstotka. Edina izjema je vrhovno sodišče, kjer je razmerje v prid moškim: sodnikov je 15, sodnic pa 14. Na nižjestopenjskih se nato vse spremeni: na višjih, ta so v državi štiri, v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, je 91 sodnic in 24 sodnikov, na okrožnih je 218 sodnic in 53 sodnikov, na okrajnih je razmerje 307 proti 54, na upravnih 26:5, na višjem delovnem in socialnem sodišču 11:1 in na delovnem in socialnem 37:5.

Foto: Vir: Sodni zbornik Sodniki

Seveda s tem ni nič narobe, zanimalo pa nas je, zakaj se za sodniški poklic toliko pogosteje odločajo ženske. „V sodstvu ne razpolagamo z analizo ali raziskavo, ki bi lahko predstavljala podlago za pojasnilo v zvezi s tem,“ so nam odgovorili z vrhovnega sodišča.

Obrnili smo se na pravno fakulteto v Ljubljani, koliko se nanjo vpiše študentk in koliko študentov. Podatki so zgovorni: v študijskem letu 2010/2011 so se študija lotili 503 mladi, od tega 156 fantov, v letošnjem pa klopi drgne 187 deklet in 72 mladcev.

Foto: Vir: Pravna fakulteta Ljubljana Pravo

Ker razpolagamo samo s statističnimi podatki, smo poklicali še eno od (številnih) sodnic. "Sodniško delo ni plačano bogato, še vedno pa dostojno. Mislim, da nam, ženskam, dovolj, moški v pravnem poklicu pa so bolj ambiciozni in se raje podajo v odvetniške vode. Ob tem nam ženskam, ki smo tudi žene in matere, bolj ustreza običajni delavnik in zagotovljena služba. Take pač smo ali moramo biti, bolj ziheraške," nam je povedala.