"Od dr. Kaničeve sem pričakovala več. Bor je imel znake nevrološke prizadetosti in zavedala sem se, da ne spada na navadni oddelek," je v nadaljevanju sojenja v primeru Nekrep dejala Shpresa Pula, dežurna specializantka, ki je Bora Nekrepa marca 2008 sprejela v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Zakaj Kaničeva pacienta ni takoj sprejela na intenzivni oddelek, je ni nikoli vprašala. "Na predloge dr. Pule, da bi Bora punktirali in sedirali, je Kaničeva vprašala 'Kako takega?' in zapustila ambulanto," je povedala medicinska sestra Sonja Plohl.

Starša je razburila tudi trditev ene od prič, da sta bila, ko sta sredi noči obiskala bolnišnico, pri želji po pogovoru z zdravnico "premalo vztrajna". "Eno hčer imam še živo, zato me zanima, kakšna je razlika med prošnjo in zahtevo?" je želel slišati Matjaž Nekrep, a odgovora ni dobil.

(Ne)nujen prevoz

"Vse ekipe so bile zasedene in prevoz ni bil mogoč," pa se je dolgotrajnega organiziranja reševalnega vozila spominjala Tanja Bele, ki je po navodilu soobtoženega dr. Pogorevca prevoz naročevala.

Naposled je domov poklicala medicinsko sestro, ki je imela kljub polnemu oddelku takrat prost dan. Na vprašanje obrambe, ali je šlo pri Boru za urgentni prevoz, pa je najprej zmajala z glavo, naposled pa neprepričano odvrnila, da ja.

Prepočasne preiskave

"Je običajno, da se preiskave izvršijo štiri ure pozneje, kot so bile odrejene?" je zanimalo Borova starša. Sestre o tem niso želele soditi, so pa dejale, da je bila preiskava o vsebnosti amonijaka naročena šele na intenzivni negi.

Za eno potrebujejo slabe pol ure, opravile pa so jo dvakrat. Sojenje se bo z zaslišanjem zdravnikov UKC Maribor nadaljevalo konec avgusta.