“Na koncu bomo zaradi pomanjkanja denarja uporabljali le še ukrepe proti toči, kot so jih v srednjem veku. Bodo ljudje pač molili in gledali v nebo ali pa zvonili po toči,” je prepričan Darko Kralj, vodja obrambnega centra proti toči Letalskega centra (LC) Maribor.
Potrebovali bi štiri
Stroški. Drugo letalo LC za protitočno obrambo sameva v hangarju. Aktivirati ga ne morejo zaradi prevelikih stroškov. “Pred 14 dnevi smo imeli sestanek z LC in slovenskimi zavarovalnicami. Čakamo odgovor ali bodo zavarovalnice podprle drugo letalo,” pravi Židan. Po zagotovilih mariborskih letalcev je strošek opreme letala proti toči okoli 60 tisoč evrov. Prav toliko naj bi vsaj v enem mesecu zbrale še pomurske občine, kar bi zadostovalo za začasno aktivacijo še enega letala.
LC Maribor se tudi letos bojuje s pomanjkanjem sredstev za protitočno obrambo. “Do danes smo posredovali štirikrat. Imamo le eno ustrezno opremljeno letalo. Za območje Podravja in Pomurja pa bi potrebovali vsaj štiri,” pojasnjuje Kralj. Po njegovem mnenju ima država premalo posluha za sofinanciranje, čeprav intenzivno opozarjajo, da je nujno sprejeti zakon, ki bo urejal protitočno zaščito in njeno financiranje.
Od države 80 tisočakov
“Država nam zagotovi borih 80 tisočakov na leto. Če ne bo korenitih sprememb, za naprej ne vemo, kaj bo,” dodaja Kralj. Ministrstvo za kmetijstvo podpira petletni projekt poskusne protitočne obrambe z letali, ki pa se letos izteka. “Od LC smo zahtevali, naj nam predstavi rezultate tega poskusa. Do konca leta se bomo po posvetu z domačimi in tujimi strokovnjaki odločili, kako naprej,” pojasnjuje Dejan Židan, kmetijski minister.
Rešujejo jih tudi sosedi
Sredstva za protitočno obrambo v večini pokrije lokalna skupnost. Franc Kangler, župan Maribora, pravi: “Že dolgo ne gre več samo za kmete in poljščine, ampak za zaščito občanov.”
Edvard Čagran, župan Šentilja, pravi: “Pri projektu sodelujemo in tudi plačamo. Tolažimo pa se s tem, da nas precej ubranijo Avstrijci z njihovo obrambo. Država nam ne plača za škodo, povzročeno s točo, še za škodo zaradi plazov nismo dobili nič.”
Darko KraljNe morem se otresti občutka, da bi bilo z državnim financiranjem drugače, če bi toča bolj tolkla po Ljubljani.
Podobnega mnenja je Igor Stropnik, župan Občine Kungota, kjer je toča junija lani poškodovala okoli sto objektov, ogromna je bila tudi škoda na kmetijskih površinah, predvsem v vinogradih in sadovnjakih. “Razmisliti je treba, kako ukrepati, kajti ko je neka občina prizadeta, denar potrebuje takoj. Zato je treba ustrezno popraviti zakonske podlage tako, da bi prizadeta občina, ko je škoda ocenjena – pri nas je bila lani kar trikrat –, takoj dobila vsaj polovico potrebnega denarja za sanacijo,” meni Stropnik.
Minister Židan pa dodaja, da imajo že velike težave z Evropsko unijo pri vprašanju, “ali gre sploh za dovoljeno pomoč, ko pomagamo pri zavarovanju kmetijskih površin”.