Jernej Vrtovec, ki se je rodil leta 1985, pet let po Titovi smrti in šest let pred osamosvojitvijo Slovenije, je svoj pravni interes za ustavno presojo o poimenovanju Titove ceste v Ljubljani utemeljil s trditvijo, da je živel v komunističnem režimu, v katerem naj bi mu bile “sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine”. Vrtovec je včeraj pojasnil, da je bilo tako hudo, da so morali njegovi starši po nakupih v Italijo. V Sloveniji je takrat po njegovih besedah namreč vladal trd komunistični režim, ko se ni dalo kupiti niti toaletnega papirja. Ne glede na take argumente so številne žrtve komunističnega režima upravičeno sprejele poimenovanje Titove ceste “kot izzivanje in so lahko prizadete”, kot sta v ločenem mnenju napisali sodnici.

Načelnost. Z včerajšnjo odločitvijo so bili zadovoljni v NSi in SDS. Če bodo enako načelni v prihodnosti, bodo pozdravili tudi naslednje odločitve ustavnega sodišča. To bo že jutri začelo presojo ustavnosti referenduma o družinskem zakoniku, ki so ga med drugim podprli v NSi in SDS. Če bi ustavno sodišče prepovedalo referendum, od Ljudmile Novak in Janeza Janše pričakujemo, da bosta to odločitev molče spoštovala, kot je včeraj verjetno s cmokom v grlu storil ljubljanski župan Zoran Janković. Navsezadnje ni tako pomembno, kako se imenuje štiri kilometre dolga cesta. Pomembneje je, da se odpravi kršenje človekovih pravic, tudi pravic otrok, ki živijo z dvema materama ali očetoma.