Generalna direktorica Dursa Mojca Centa Šircelj je odstopila zaradi sodb sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da pravica do odbitka DDV ostaja in da mora goljufije v primeru tako imenovanih missing traderjev ugotavljati Durs, je prepričan pravnik Rok Snežič. Drugačnega mnenja je nekdanji direktor Dursa Ivan Simič, ki odstopa ne povezuje s sodbami, temveč z množico drugih dogodkov.
V vsej tej zgodbi pa je bolj kot odstop Šircljeve pomembna sama sodba, ki naj bi odpravila nepravilnosti na Dursu. Ta namreč zdaj od podjetij, ki jim ne uspe dokazati, da niso vedela, da poslujejo z missing traderji (podjetji, ki ne plačujejo DDV-ja), zahteva plačilo davka, čeprav so tega že plačali svojim poslovnim partnerjem.
"Durs mora dokazovati goljufije"
V skladu z zakonodajo bi praksa morala biti drugačna. Durs bi moral dokazovati, da so podjetja vedela, da poslujejo z missing traderji, in šele nato od njih terjati denar, čemur je pritrdilo tudi sodišče EU.
"Toda v Sloveniji so davčni zavezanci do zdaj bili v podrejenem položaju. Davčni inšpektor je sam odločal in še zmeraj sam odloča o vsem, čeprav bi v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZDavp-2 moral dokazati dejstva, na katerih temelji odločba. Ni kontradiktornosti. Dokazi davčnega zavezanca praviloma ne veljajo. Še dobro, da imamo evropsko sodišče. Vprašanje je le, ali bo Slovenija spoštovala to sodbo evropskega sodišča, saj davčni organ lahko tudi to sodbo tolmači drugače, kot je to že storil v primeru sodbe evropskega sodišča številka C-439/04 z dne 6. julija 2006, v zadevi Axel Kittel," sodbo komentira Simič.
Ob tem dodaja, da odločbo Dursa ponavadi potrdita tudi drugostopenjski organ in upravno sodišče, podjetja pa ostanejo obsojena na propad.
Bomo znova plačevali kazni?
Sloveniji se zaradi te prakse obetajo tožbe in povračilo davka z zamudnimi obrestmi podjetjem, ki so davek že poravnala. "Govorimo o več 10 milijonih zneskih, ki jih je davčna uprava na podlagi diskrecijske pravice obračunala zavezancem in s pomočjo določbe 'pritožba ne zadrži izvršbe' prisilno izterjala od zavezancev. S tem dejanjem je marsikdaj povzročila prepad oziroma stečaj podjetja," opozarja Snežič.
Sodbe sodišča Evropske unije so namreč zavezujoče, če jih država ne bo upoštevala, pa jo lahko poleg odškodnin in tožb doletijo še kazni. Ker bo šel denar vnovič iz žepov davkoplačevalcev, Snežič opozarja, da bi morali uvesti odškodninsko odgovornost vodilnih na Dursu.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na Durs. Odgovore še čakamo.