Živimo na Goriškem, blizu meje z Italijo, kjer je covid pokazal svoje zobe, odnesel na desettisoče življenj in pisal res žalostne zgodbe. Smo malce bolj previdni, malce bolj dosledni in posledično imamo manj okuženih. 

Foto: Žurnal24 Anja Ščuka (Foto: Boštjan Tacol) Sama pozdravljam večino zaščitnih ukrepov, se jih dosledno držim in premnogokrat celo zagovarjam tiste manj smiselne. Raje imam kakšen ukrep več kot ponovno zapiranje šol in vrtcev, ponovni zastoj gospodarstva ali kolaps zdravstvenega sistema, ki so mu bile priča nekatere nesrečne države. 

Virusa v prvem valu nismo poznali in so bili nekateri ukrepi presenetljivi, kasneje so se kakšna priporočila celo spremenila. Zdaj poznamo virus bolje in so najbrž tudi ukrepi bolj smiselni, bolj premišljeni in jim zato bolj zaupam.  

Kolateralna škoda je ogromna

Vsi ti ukrepi se iz dneva v dan kažejo kot glavni krivec za številne druge hude težave. Ena takšnih je Majina zgodba (v spodnjem prispevku), ki bi zaradi vseh čudnih ukrepov med zdravstvenimi delavci skoraj umrla. Prepričana sem, da je takšnih Maj po Sloveniji še ogromno, najbrž tudi brez srečnega konca. 

Zdravje "To, kar se mi je zgodilo, se ne sme ponoviti!"

Potem so tu številni bolniki, ki so jim zaradi pandemije odpadli pregledi, ali celo posegi in specialistične obravnave. Škode, ki se dogaja vsem tem ljudem, si najbrž ne more predstavljati nihče. In potem so tu še vsi oskrbovanci domov za starejše, ki so bili več mesecev brez obiskov svojih najdražjih, pa delavci, ki so zaradi ukrepov ostali na cesti … 

In potem še moja šibka točka - otroci. Kar težje diham, odkar sem danes slišala profesorja s Fakultete za šport Gregorja Starca, ki je predstavil grozljive posledice pandemije. Koliko več debelih otrok, koliko slabši rezultati telesnega in gibalnega razvoja.

Starc s tresočim glasom opozarja našo družbo, da bo ob morebitnem ponovnem zaprtju šol in športnih dejavnosti nastala generacija covid otrok. Glasno in jasno je povedal, da bodo ti otroci imeli velike zdravstvene težave, učno bodo manj uspešni in bodo skozi vse življenje nosili posledice ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli. 

Tudi zato spoštujem ukrepe. Da v Sloveniji vzdržujemo majhno število okuženih, da se izognemo ponovnemu zapiranju. Zato se ne pritožujem, ko gresta otroka z masko v šolo, se ne pritožujem, ko v šolo ne smejo nesti bonbonov za rojstni dan. Ne pritožujem se, ker se pred športnim krožkom preoblačijo kar na igrišču in se med odmori ne družijo s prijatelji iz drugih razredov. 

Vse zato, ker smo solidarni. Ker nam je mar za druge in bomo le s skupnimi močmi in veliko truda prebrodili covid krizo ter vse krize, ki so prišle zraven. Zdaj ni čas za srednješolsko postavljanje, kdo si več upa in kdo je bolj pogumen.

Zato mi gre res na bruhanje ob nesramnem, nesolidarnem, vzvišenem in popolnoma brezobzirnem obnašanju naših politikov. Ko se brez slabe vesti in pred kamerami rokujejo s slovenskimi in tujimi funkcionarji, da o maskah ne govorim…

Ob tej fotografiji naše šolske ministrice na prireditvi olimpijskega komiteja… Sem pa dejansko dobila občutek, da se brijete norca iz vseh nas in še posebej naših najmlajših. 

anja.scuka@zurnal24.si