"Sumimo, da je to povezano z novo vladno uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki ji nasprotujemo tako občine kot strokovna združenja; nanjo smo že poslali protest ministru Zvonetu Černaču," odgovarjajo na piranski občini, ko jih prosimo za komentar o izjemnem interesu investitorjev za kmetijske površine.

Na prvi dražbi parcel, ki so jih zasegli zadolženemu ljubljanskemu podjetju JPM, se je namreč trlo kupcev; prostora v sodni dvorani piranskega sodišča je bilo premalo. Večina dražilcev je bila iz notranjosti države, iz Ljubljane, Kranja, Zasavja, Koroške, Celja, Rogaške Slatine; med njimi so bili le trije domačini, med njimi le en lokalni kmetovalec.

Izjemen interes je bil predvsem za tri kmetijske parcele s pogledom na morje in neposrednim dostopom do ceste proti enemu od zaselkov nad Sečoveljskimi solinami. Prodane so bile po 11-, 20- in 27-kratniku izklicne cene.

Lokalci obrisali pod nosom

"Z ženo sva prišla na dražbo, ker sva mislila, da bova edina. Parcele so zaraščene z lesom, ki se ga da uporabiti v domačem kaminu, zemljišče v velikosti 5.500 kvadratnih metrov pa bi obdržala in se čez čas odločila, kaj z njim," razlaga Portorožan Boris Kopilovič, ki kljub vplačani varščini na dražbi zaradi izjemne rasti cen sploh ni dražil. Prav tako tudi ne lokalni kmetovalec S. K.: "Zame je gozd pač gozd in če mene vprašate, so bile te parcele prodane po izjemno visokih cenah za kmetijsko zemljišče. Sam sem hotel kupiti tudi parcelo ob koncu sečoveljskega letališča, v bližini mejnega prehoda, ker imam tam že nasade."

Kupec iz Zasavja je prišel, ker imajo parcele pogled na morje; podjetje Mapros iz Horjula pri Ljubljani, ki se ukvarja s prodajo nepremičnin, je kupilo tri kmetijske parcele, kaj bodo z njimi počeli, za zdaj menda še ne vedo. Zazidljiva parcela je šla v roke Ervina Burnazovića, lastnika ljubljanskega podjetja Viacon, družbe za projektiranje, svetovanje in inženiring. Kupil jo je "kot naložbo".

Gradbeno ni potrebno

"Nova vladna uredba dopušča umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov ne glede na določila prostorskih izvedbenih aktov občin, nekatere potencialno sporne tipe objektov pa je v prostor mogoče umeščati celo brez pridobivanja gradbenega dovoljenja," opozarjajo občine. Po oceni piranske gre za največjo tiho legalizacijo črnih gradenj na kmetijskih zemljiščih v zgodovini Slovenije, omogočala pa naj bi tudi popolno degradacijo in izgubo kmetijskih zemljišč v prihodnosti.

Dražbe niso v statistiki

Nakupi nepremičnin na dražbah niso zajeti v statistiki cen, ki jo objavlja geodetska uprava. Ta upošteva le posle, ki so sklenjeni na prostovoljnih javnih dražbah, ne pa tudi tiste na dražbah v izvršilnih postopkih. Teh je bilo lani sicer več kot 31 tisoč.