V noči iz sobote na nedeljo bomo premaknili kazalce za uro nazaj in tako prešli na zimski čas. Zjutraj bomo spali uro več, a bo popoldne kmalu tema že ob 16. uri.

Pozitivni in negativni učinki

Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa pa poudarjajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Največje težave imajo najstniki

Raziskavavci vplivov premika ure ugotavljajo, da premik kazalcev povzroča težave v splanem ritmu in lahko tudi poveča možnost kardioloških težav. Premikanje ure škodi tudi otrokom, številni imajo težave s spanjem, poleg tega pa se, ker kmalu pade mrak, manj gibajo zunaj. Najstniki naj bi potrebovali kar tri tedne, da se navadijo na nov ritem. 

Strokovno gledano zimski čas ugodnejši

"Strokovno gledano je zimski čas ugodnejši," je za Žurnal24 povedala specialistka za motnje spanja Kristina Ziherl. Več tukaj.

"Ko prehajamo iz poletnega na zimski čas, smo zjutraj dejansko prej med budnostjo izpostavljeni svetlobi, kar je ugodno. Če bi ostali na poletnem času skozi vse leto, bi se jeseni in pozimi prebujali v temo, kar lahko vpliva na razpoloženje. Strokovno gledano je zimski čas ugodnejši. Nobena odločitev pa ni katastrofalna in ne bo bistveno vplivala na naša življenja," pravi Ziherlova. 

V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006.

Evropski parlament za ukinitev premikanja

Evropski parlament je pred leti odprl razpravo o odpravi premikanja ure. Drževe članice bi morale odločitev, odločitev za zimski ali poletni čas sprejete same, a se o tem niso mogle sporazumeti.

Slovenska vlada je novembra 2018 načeloma podprla predlog direktive za ukinitev premikanja ure, a le pod pogojem, da se na ravni EU zagotovi mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod na usklajen čas. V Sloveniji je standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. Če bi ukinili sezonsko premikanje ure na poletni čas, bi v naši državi tako skozi celo leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas. Javno posvetovanje, ki ga je Bruselj organiziral v letu 2018, je po drugi strani pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, prav tako Portugalci, Ciprčani in Poljaki. Za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci.

Uro bomo zaradi nezmožnosti dogovora o tem, ali naj ostanemo v zimskem ali poletnem času, očitno premikali še nekaj let, saj je Evropska komisija v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa do leta 2026.

dezurni@styria-media.si