"Sezona toč je od maja do septembra, vrh poleti. Lani je bila prva 25. maja na področju Murske Sobote, Rogatca in Podčetrtka, druga, najhujša, 2. junija, 18. avgusta pa je množično škodo povzročil vihar. Sezona poplav je od marca do konca leta, zadnja zelo huda poplave je bila leta 2014," je na dogodku Zavarovalnice Triglav o vremenskih esktremih povedal Uroš Metličar, direktor službe za premoženjska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav. Ja pa priznal, da kljub vse večji pogostosti toča na primer nima večjega vpliva na podražitve zavarovanj, saj so drugi škodni dogodki precej pogostejši.
"Pri objektih v Sloveniji tretjina objektov ni zavarovani, tudi pri zavarovanih objektih pa zavarovalne vsote niso vedno primerne. GZS objavlja indeks cen gradnje, v dveh letih in pol se je podražila za kakšnih 35 odstotkov. Ob škodi je težava, zavarovalna vsota, ki je morda ustrezala pred leti, zdaj ne več. Kar je bilo 100.000 evrov vredno pred dvema letoma, je zdaj 135 tisoč evrov," pa je opozoril Metličar.
Pozeba in suša lahko prizadaneta celo državo
"Toča, vihar, poplava pri nas ni tak problem v kmetijstvu, saj toča in vihar prizadeneta manjšo lokacijo, pozeba in suša pa lahko prizadeneta kar celotno regijo oziroma skoraj celo državo," pa je opozoril Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja na Triglavu.
Na zavarovalnici spremljajo, koliko polic je bilo zadetih s škodo. "Pred desetimi leti jih je bilo zaradi toče in viharja osem odstotkov, zdaj že nekaj pod dvajset," je povedal Zupan.Leta 2021 je bilo zaradi pozebe zadetih 60 odstotkov vseh zavarovalnih polic, letos na srečo ni bilo tako hudo.
Riziko toče je obvladljiv, z mrežo je tako zaščitenih kar 91 odstotkov sadovnjakov, ki jih imajo zavarovane, pred petimi leti jih je bilo le 65 odstotkov. Delež aktivne zaščite proti pozebi z oroševalnimi sistemi, ki so učinkoviti, če ni preveč mraz, pa je bistveno manjši, niti deset odstotkov jih ni in pri teh sistemih ni niti trenda rasti. "Želja je, so pa to resni projekti, potreben je vir vode, če ga ni, je problem," je povedal Zupan.
Trgatev en mesec prej kot pred desetletji
"Ko sem se začel ukvarjati z vinogradništvom, smo ranino trgali okoli 25. septembra, lani je bila trgatev 18. avgusta. Ker je še vroče, je treba trgati ponoči, hladiti grozdje in podobno. Za dobre tramince smo velikokrat trgali po 1. novembru, zdaj je trgatev pogosto zaključena v septembru. Več kot deset let nazaj se nismo bali spomladanske pozebe, ampak zimske, če je bilo več dni pod minus 15 stopinj," je štajerski vinar Danilo Steyer opisal spremembe vremenskih pogojev v razmeroma kratkem obdobju.
"Leta 2016 in 2017 smo zaradi spomladanske pozebe ostali skoraj brez grozdja. Tudi toča se pojavlja zgodaj, ko so mladike še bolj občutljive, zavarovalnica je pred leti ocenila, da je bila škoda 95-odstotna. Kasneje, ko so bolj olesenele, ščitijo grozd in so škode manjše. Proti pozebi težko kaj storimo, poskušali smo z oroševanjem, ampak je bilo preveč mraz, glede toče pa mreže povzročijo manjše osončenje, kar po nekaterih podatkih za aromatične sorte traminec, sauvignoni ni dobro, saj so manj aromatični," je pojasnil.
"Leta 2016 smo imeli ogromen izpad, grozdje smo morali kupiti, morali smo preživeti, ministrstvo v tem primeru sprosti ukrep, ko lahko kupimo grozdje, rezervirali smo ga na Hrvaškem, želeli dobro kakovost, zato ni bilo poceni. Po ogledih škode je bil denar nakazan takoj, še pred trgatvijo smo lahko plačali proizvajalcu," je še pojasnil Steyer.
"Poplava je problem pri mladih nasadih, starejši so zatravljeni. Na srečo imamo razpršene vinograde, v nedeljo je bilo nekje 35 cm padavin v pol ure, na sosednjem hribu pa pet. Odvečne liste odstranjujemo pozneje, da listje ščiti grozdje pred točo. Zavarovano imamo vsako leto, nekateri špekulirajo, jaz nisem tak, razmišljamo o možnosti protitočne mreže, ki se odpre," je še dodal.
Zelo resen pomislek, ali sadovnjak sodi na ravnino, če so marelice pozeble petkrat v osmih letih, ali je še smiselno, da jih imamo, v nekaterih območjih bo treba zamenjati morda ne le sorte ampak celo sadne vrste, prav tako je vprašanje, ali koruza spada na lahka tla, najbrž ne.
Aleš Zupan
"Ne rečemo več zavaruj, ampak poskušaj aktivno zaščititi svoj nasad. Sadje prenese strošek oroševanja in mreže, pri vinogradu manj. Pridelava vrtnin na prostem je zelo rizična. Vode imamo dovolj, imamo bistveno premalo površin, ki so namakane. Pri travinju in poljščinah aktivna zaščita ne pride v poštev, država pa prispeva 55 odstotkov zavarovalne premije. Hmeljarji skoraj vsi namakajo, jih pa prizadene toplotni udar, vedno je nekaj," je povedal Zupan.
"Za letos se zavarovanja še sklepajo, pri Triglavu je zavarovanih več kot 35 tisoč hektarjev, hmelj skoraj ves, sadovnjaki v veliki meri, vinogradništvo je glede na okoliš zelo različno, poljedelstvo v Pomurju zelo, tam tudi občine sofinancirajo premijo, tam je skoraj vsaka druga njiva zavarovana, ni pa potencial za zavarovanje vse, ne vem, če je sto tisoč hektarov pri nas. Premije bodo vedno visoke, ker smo zelo izpostavljeni, v primeru aktivne zaščite so pa bistveno nižje, zavarovanje za sadovnjak pod mrežo je cenejše za več kot 80 odstotkov. Pri pozebah, če je nekaj predvidljivo, a je to sploh še zavarovanjem, premije ne morejo biti nižje, tukaj lahko svoje prispeva država. Glede na pogostost pozebe, ali je pomladanska pozeba za sadjarstvo sploh še zavarovaljiva. Tudi pri nas smo že imeli zavarovalnice, ki so se umaknile s tega področja," je poudaril Zupan. Letos država sofinancira 55 odstotkov premije za kmetijska zavarovanja.
janez.zalaznik@styria-media.si
Za letošnje leto je za stanovanjsko hišo zavarovanje poskočilo za 100%,agent pa ti celo uro pripoveduje,kako je to dobro in …
fajn je prebrat splosne pogoje zavarovalnic, ker vcasih clovek placuje dvojno za isto postavko. preverite pozavarovanja zavarovalnic in kaj krijejo.