“Istrski belici se dela krivica, čeprav najizraziteje predstavlja našo istrsko oljkarsko tradicijo in kraje. Naši nonoti so sadili čarnico, drobnico in druge avtohtone sorte, a se je istrska belica najbolje obnesla. Tu najbolje uspeva in od nekdaj se ve, da je njeno olje značilnega pikantnega in nekoliko grenkega okusa,” pove oljkar Boris Jenko iz Bertokov.
Podnebje. Istrska belica je med vsemi sortami najodpornejša na mraz in namenjena predelavi v kakovostno olje, ki ima izrazito grenak in pikanten okus. Glede podnebnih razmer imajo olja iz severnejših krajev zanje značilno aromo in predvsem ugodnejšo maščobnokislinsko sestavo od tistih z južnejših področij.
Nezadovoljen je zaradi izjav nekaterih kolegov, ki niso naklonjeni oljčnemu olju iz nje. Med njimi je Vanja Dujc, ki ima nasade v Mali Sevi nad Izolo: “Istrska belica je krasna sorta in njeno olje je lahko vrhunske kakovosti. Težava pa je, da smo jo zasadili v prevelikem procentnem razmerju in zaradi tega diktira oljčnemu olju v povprečju pregrenek in prepikanten okus, kar moti mnoge kupce pri nas, še bolj pa v tujini.”
Potrošniki zmedeni
“To je neupravičeno šikaniranje belice, ki povzroča pri potrošnikih zmedo. Tudi nove sorte so dobre, vendar ne morejo predstavljati naših krajev tako prepričljivo kot belica,” je nasprotnega mnenja Darko Jakomin iz Potoka pri Svetem Antonu, ki dodaja: “V Društvu oljkarjev Slovenske Istre že vrsto let prizadevno uvajamo naše ekstra deviško olje z geografskim poreklom, v katerem igra belica pomembno vlogo. Prav zaradi nje to olje upravičeno postaja vedno prepoznavnejše in bolj cenjeno, da o tem, kako tudi mednarodna tekmovanja prinašajo najvišja priznanja prav oljem belice ali oljem, ki jim je dodana, ne govorim.”