Menite, da Romi kradejo in da so geji odvratni? Če mislite tako, so tako prepričani tudi vaši otroci. Otroci, ki od besed hitro stopijo k dejanjem. Kako zelo kruti znajo biti že v vrtcu: kako smrdiš, kako si grd, nočem se igrati s tabo! Otroci spregovorijo to, kar starši šepetajo. Vedno so korak pred nami. Vzorce za svoja dejanja dobivajo pri nas. Mi smo tisti, ki njihova ravnanja le še utrdimo: s tem ko nasilja ne imenujemo nasilje, s tem ko ga ne preprečimo. Kolikokrat ste se pred otroki pogovarjali o učiteljih in dajali v nič njihovo delo? Zelena luč za nasilje nad profesorjem. Kaj naredijo starši? Profesorju grozijo še sami. V prvi polovici letošnjega leta je bilo kaznivih dejanj mladoletnikov skoraj toliko kot pred petimi leti v vsem letu. Čudim se tistim, ki se čudijo, da nasilje med mladimi narašča.


Merila. Tudi danes se otroci ne rodijo nasilni. In tudi danes ne odraščajo nič drugače, kot so včasih: v nenehnem preizkušanju mej, do kod lahko in od kod dalje se ne sme, sicer bo šiba pela. Spreminjajo pa se merila. Ne smemo mimo dejstva, da se je spremenilo že merilo, kaj nasilje je – kajti kar je včasih veljalo za del odraščanja ali za igre mladih, je zdaj nasilje. Nič hudega, samo kakšna travma manj. pomembnejše in bolj skrb vzbujajoče pa je, da so se spremenili vzorniki in vzorci, ki jih dobivajo naši otroci. Kajti vzornika, ki je pameten, pošten in iskren, pa hkrati uspešen in srečen, takih vzornikov se našim otrokom ponuja zelo, zelo malo