Čeprav se v povprečju mladi v Sloveniji od doma odselijo šele pri devetindvajsetih, je trend prvič začel upadati. Iz drugega mesta v Evropski uniji je Slovenija padla na peto. Povedano drugače: namesto devetdeset odstotkov doma živi 85 odstotkov mladih.

Raje doma kot revni

Raziskava Mladina ugotavlja, da večina mladih v Sloveniji živi v materialno dobro opremljenih gospodinjstvih in imajo praviloma dostop do spleta, avtomobila, osebnega računalnika in mobilnega telefona. "Mladi ostajajo doma tudi zato, ker jim tam ni hudega. Že res, da imajo najbrž manj zasebnosti in miru pred starši, zato pa več udobja in varnosti; tista sredstva, ki jih vendarle imajo, pa raje namenijo čemu drugemu," pojasnjuje sociologinja s Fakultete za družbene vede (FDV) Tanja Rener. Opozarja, da je najpomembnejši razlog za bivanje doma težavna ekonomska samostojnost. "Predvsem zaradi takega načina življenja - v Sloveniji revščina mladih ni tako izrazita - smo nekje v evropskem povprečju. Družine delujejo kot zelo močan amortizer revščine, vsaj za zdaj," pravi Renerjeva.

Starši jim ne težijo

Sociologinja Alenka Švab iz FDV pa komentira, da so mladi kljub življenju doma, ki izhaja predvsem iz pragmatičnega odgovora na družbene razmere, relativno socialno neodvisni. "Mladi odrasli živijo avtonomno življenje, neodvisno od staršev oziroma starši na njihove odločitve in način življenja nimajo veliko vpliva." Izpostavlja, da v zadnjih letih različne generacije živijo v relativni simbiozi: "Nimamo več izrazitega generacijskega konflikta." Dodaja, da se mladi posledično tudi kasneje odločajo za lastne družine. Renerjeva vseeno opozarja, da bi, če bi se ta trend nadaljeval, lahko skupaj bivalo tri ali več generacij, "ker je takšno bivanje cenejše, je pa potencialno tudi bolj napeto in konfliktno. Če se bomo na krizo kar navadili in se ne bomo uprli načinom njenega reševanja, potem je verjetno, da bodo družine še naprej delovale kot temeljne rešiteljice in osnovna podpora za preživetje mladih".

Družine so lahko različne

Švabova meni, da mora država pri tej problematiki oblikovati ukrepe, ki bi mladim omogočili boljše pogoje za reševanje stanovanjskega vprašanja, pa tudi izboljšati kvaliteto življenj družin in oblikovati boljše pogoje za njihovo ustvarjanje. "Tu nimam v mislih nič glede rodnosti, temveč ukrepe na področju stanovanjske politike, javnega dnevnega otroškega varstva ter druge ukrepe za uskaljevanje družinskih in službenih obveznosti, saj se to pri nas še vedno razume predvsem kot problem žensk." Renerjeva meni, da bi morala država podpreti tudi alternativne oblike bivanja mladih: "Sostanovalstvo mladih je že en tak projekt, na Danskem izredno razširjen, pri nas komaj kaj."

Preberite komentar: Nič več razvajeni otroci