Čeprav so mladostniška leta namenjena raziskovanju, spoznavanju in iskanju samega sebe, se marsikateri najstnik v tem času spozna tudi s temno platjo drog. Medtem ko pri večini eksperimentiranje ostane "le" pri alkoholu in cigaretah, se določeni posamezniki pobliže spoznajo tudi z drugimi, bolj nevarnimi prepovedanimi substancami, ter posledicami, ki jih te prinesejo.

Foto: Profimedia Depresija Če je obdobje najstništva viharno že samo po sebi, je k še burnejšemu doživljanju najstnikov in sveta okoli njih pripomogla pandemija. Ta naj bi po opažanjih neprofitne organizacije DrogArt, katere glavni namen je zmanjševanje škodljivih posledic drog med mladimi, pri mladostnikih izredno povečala stopnjo duševnih težav. Veliko vlogo pri tem je imela predvsem socialna izolacija.

"To, da so bili mladi toliko časa izolirani, je nanje delovalo izredno škodljivo, posledično je precej narasla incidenca depresivnih in anksioznih motenj, samopoškodovanja in samomorilnosti. Mladi so bili zaradi slabšega dostopa do pomoči v še težjem stanju, izredno je porasla medikalizacija," razlaga dr. med. Mina Paš iz DrogArta, kjer z so z mladimi v stiku tako v dnevnem centru kot tudi na ulici.

Zdravje To so skrite posledice epidemije

S sodelavci opažajo, da je med mladimi daleč najpogosteje uporabljena droga alkohol. V zadnjih letih so prav tako zaznali nov trend, saj opažajo, da mladi vse bolj posegajo po pomirjevalnih substancah. Sem spadajo tako pomirjevala, ki se predpisujejo na recept, kot so benzodiazepini in ostala pomirjevala, kot tudi depresorske droge, ki se dobijo na črnem trgu.

Slovenija Zdravila, ki so jih zlorabili, najpogosteje dobili pri svojem zdravniku

Do nekoliko drugačnih ugotovitev so prišli na policiji, kjer povedo, da v Sloveniji prevladuje uporaba prepovedane droge konoplje, sledijo kokain, ekstazi, LSD, amfetamin in heroin. "Primerjava razširjenosti uporabe prepovedanih drog med prebivalci Slovenije med letoma 2012 in 2021 kaže na to, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala, in sicer predvsem na račun konoplje," nam povedo na policiji.

Foto: PU Ljubljana zaseg droge Čeprav njihova statistika kaže, da je mladostniška kriminaliteta, povezana s prepovedano drogo, v zadnjih petih letih nekoliko upadla, na policiji opominjajo, da statistični podatki o kaznivih dejanj samo deloma orišejo dejansko stanje problematike  na področju prepovedanih drog v Sloveniji: "Kriminaliteta, povezana s prepovedano drogo, je tako imenovana prikrita kriminaliteta. Obstaja poseben odnos med udeleženci, kjer zaradi medsebojne odvisnosti ni klasično podanih naznanil policiji. Posledično skorajda ni primerov, da bi posameznik, vpleten v kaznivo ravnanje, o njem naznanil organom pregona. Podatki o kriminaliteti, povezani s prepovedano drogo, izkazujejo samo odkrito kriminaliteto, torej tisto, ki jo policija odkrije na podlagi lastnega in samoiniciativnega dela. Ob tem se je treba zavedati, da je temno polje na tem področju izredno veliko."

Iz priloženih statističnih podatkov lahko vidimo, da je leta 2018 policija obravnavala 143 primerov kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi substancami, ki jih obravnavata 186. in 187. člen Kazenskega zakonika, v letu 2022 pa zgolj 90.

Foto: Policija statistika drog v Sloveniji 2018-2022

O višji uporabi prepovedanih substanc zgovorne tudi raziskave

O uporabi prepovedanih substanc v slovenskih izobraževalnih ustanovah bolj zgovorno kažejo rezultati raziskave iz leta 2021, ko je Inštitut Jožef Stefan s pomočjo analize odpadnih vod preučil razširjenost uporabe alkohola, tobaka, zdravil, ki se zlorabljajo, in prepovedanih drog v slovenskem šolstvu. V raziskavo je bilo vključenih 44 izobraževalnih institucij, ki izvajajo različne stopnje izobraževanja (19 osnovnih šol, 10 srednjih šol, 9 visokošolskih izobraževalnih ustanov in 6 izobraževalnih ustanov, ki ponujajo srednješolsko in višjo izobrazbo). Rezultati so pokazali, da so bile nikotin, alkohol in konoplja najbolj razširjene psihoaktivne snovi, med stimulativnimi drogami pa je bil najbolj razširjen kokain, medtem ko so bili med zdravili, ki se zlorabljajo, določeni biomarkerji morfina in kodeina.

Pri razlagi rezultatov je treba upoštevati, da droge niso bile nujno zaužite v izobraževalnih institucijah, saj imajo presnovni produkti drog v urinu daljši čas izločanja. Poleg tega šolsko okolje ne zajema le šolarjev, dijakov in študentov temveč tudi učiteljski zbor, podporno osebje in obiskovalce, ki lahko tudi prispevajo k pojavnosti določenih biomarkerjev v odpadnih vodah.

Problematiko drog v slovenskih šolah, predvsem rabo konoplje, osvetljuje tudi raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje z naslovom Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki (HBSC), ki jo je preko spleta izvedel v letu 2020. Raziskava se je nanašala na obdobje epidemije Covida-19 in vpliv epidemije na z zdravjem povezana vedenja ter tvegana vedenja mladostnikov. V tej raziskavi je 45,2 % dijakov v starosti 18 let poročalo, da so že kdaj v življenju uporabili konopljo, 38,3 % jih je poročalo o uporabi konoplje v zadnjem letu, 21,2 % pa v zadnjem mesecu. O dnevni uporabi konoplje je poročalo 3,7 % 18-letnih dijakov, o njej pa so poročali predvsem dijaki, ki prihajajo iz manj premožnih družin.

Foto: Profimedia policija Droge v slovenskih izobraževalnih ustanovah tako postajajo vse večji problem, zaradi katerega morajo pogosto posredovati tudi policisti: "Policisti se vedno odzovemo, ko kdo naznani kaznivo dejanje ali prekršek, povezan s prepovedano drogo v šolskem okolju. Ko je problematika zaznana, policisti storijo vse potrebno, da odkrijejo storilca prekrška ali kaznivega dejanja. Policisti in kriminalisti pogosto sodelujejo s srednjimi šolami pri skupnem reševanju problematike, povezane s prepovedano drogo."

Točnega števila intervencij v šolskem okolju na policiji nimajo, so pa razkrili, da so bili v preteklem letu na tem področju najbolj problematični mladostniki z območja Policijske uprave Maribor. Medtem tovrstnih kaznivih dejanj policisti niso obravnavali v Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Na tem mestu ponovno opozorijo, da je treba upoštevati problematiko že prej omenjene prikrite kriminalitete.

Do nas je prišla informacija, da je v Sloveniji zaznan povečan trend prostitucije med mladimi (predvsem fanti) v zameno za prepovedane substance. Na policiji tovrstnih kaznivih dejanj v zadnjih letih niso obravnavali, pri DrogArtu pa so nam odvrnili, da je ta tematika žal prisotna že dalj časa. Pri tem izpostavljajo, da se opažanje nanaša na populacijo mladih, s katerimi imajo stik preko programov DrogArta. To so namreč večinoma mladi iz ogroženih okolij.

"Približno 10 % (36 oseb) anketirancev je zaznalo možnost, da se otrok ukvarja s prostitucijo. Večinoma so pojasnili, da gre za otroke med 15. in 18. letom starosti, vendar pa je tudi število tistih, ki so izbrali odgovor, da gre za otroke, mlajše od 15 let, precejšnje (19 % oz. 7 strokovnih delavk in delavcev),"

društvo Ključ o njihovi nedavni raziskavi o prostituciji otrok v Sloveniji

Pozor Prostitucija med mladoletniki pri nas. Grozljive ugotovitve.

Poiskati bi morali vzroke

Vsakršno uživanje prepovedanih substanc še ne pomeni nujno odvisnosti. Zasvojenost se običajno začne kot posledica jemanja snovi, ki imajo vpliv na center za nagrajevanje v možganih. Ponavljajoča spodbuda tega centra za nagrajevanje je dovolj, da povzroči spremembo v funkcionalnosti samih možganov. To posledično vodi v odvisnost. Čeprav vsi, ki uživajo droge, ne postanejo odvisni od njih, pa statistike potrjujejo, da se številni, ki začnejo samo z eksperimentiranjem z drogami, nagibajo k napredovanju v odvisnost. 

Foto: Profimedia zabava Predstavnica DrogArt na tem mestu izpostavlja, da se ne bi smeli osredotočati le na problematiko uživanja drog in alkohola, temveč bi več pozornosti morali nameniti iskanju vzrokov za tovrstno početje. "Opažamo, da se je med mladimi zmanjšal strah pred substancami, in da ni več tako izrazite ločnice med bolj in manj tveganimi drogami," njihova opažanja pojasni Paš. 

Zdravje To so prave žrtve epidemije

Ključno rešitev za omenjeno problematiko vidi v večjem številu svetovalnih delavcev v šolah, saj so to ustanove, kamor so vključeni vsi mladi. "Pomembno je zgodnje reševanje težav, preden sploh pride do uporabe drog. S težavami ciljam na težave v družini, učne težave in ostale stvari, ki vplivajo na počutje otroka. Večina mladostnikov, ki ima težave z uporabo drog, te uporablja z namenom samozdravljenja oz. pomiritve duševnih težav, kot so anksioznost, negotovost in depresija. Te pa izhajajo iz nerešenih stisk življenja mladostnika in nezadostne podpore," je jasna sogovornica.

Vsak tretji otrok "Gre za čustveno zlorabo otrok"

Izpostavi, da bi bilo treba nujno izboljšati tudi dostopnost do psihološke in psihiatrične pomoči, čakalne dobe so namreč zastrašujoče dolge. "Pred kratkim sem po telefonu govorila z materjo, ki je povedala, da ima hči samomorilne misli. Termin za pregled pri psihiatru je dobila komaj čez eno leto. To je nepredstavljivo in je nekako tako, kot da bi človeka, ki ima znake srčnega infarkta, naročili na pregled čez eno leto," na veliko luknjo v slovenskem zdravstvu še opozori sogovornica.