Slovenija postaja dežela starejših. Raziskava Mladina 2010 ugotavlja, da se bo v naslednjih desetih letih delež mladih bistveno zmanjšal, v celotni populaciji jih bo le še 15 odstotkov, Slovenija bo stopila ob bok Italiji, ki ima najnižji delež mladih med vsemi članicami EU. Velika večina mladih staranje prebivalstva vidi kot resen problem, odnose med mladimi in starejšimi ocenjuje kot napete, prepričani so, da je za starejše bolje poskrbljeno kot za mlade. Najbolj nezadovoljni z odnosom družbe do mladih so tisti, ki imajo težave pri zaposlovanju ali lahko računajo na to, da jih bodo imeli.
Upravičeno. Težave pri zaposlovanju lahko zdaj pričakuje že velika večina. Medtem ko se v Sloveniji kopiči visoko izobražen kader, se sprašujemo, kdo nam bo popravljal avtomobile in pekel kruh. Kaže, da bodo to morali početi ljudje s tako ali drugačno diplomo. “Zakaj so me vsi priganjali, naj študiram, ko pa se mi bolj izplača delati kot čistilka?” je v nebo vpijoče vprašanje ene od sodelujočih v raziskavi. In prav mlade ženske bijejo precej težji boj od mladeničev. Delodajalci imajo raje moške – odstotek diplomiranih žensk, ki so brezposelne, je bistveno večji od moških. Mladi moški tudi zaslužijo več kot mlade ženske, in to ne glede na zaposlitveni status. Če je torej država pogrnila pri načrtovanju zaposlitvene politike, je prav tako pogrnila pri spodbujanju družinske politike. Honorarno zaposlene, doma živeče, sicer izobražene ženske se bodo za otroke odločale le stežka.
Mladi brez razlogov za optimizem
Večina mladih nezadovoljna z odnosom do njih: “Za starejše se skrbi bolje kot za nas.”