Pravila veljajo tako za javni kot za zasebni sektor

Delodajalec je dolžan delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi na domu ali drugje, na lokaciji, za katero se delavec dogovori z delodajalcem, opozarja glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić. To pomeni, da mora tudi domače delovno okolje izpolnjevati pogoje za varno in zdravo delo na enak način, kot če bi se isto delo opravljalo na lokaciji delodajalca. "To velja tako za javni kot zasebni sektor oziroma povsod, kjer velja zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu," poudari.

Delodajalec mora preveriti ustreznost pogojev za delo na domu

Gregor Osenar, vodja Skupine za strokovne naloge na Zavodu za varstvo pri delu (ZVD), pravi, da mora zato delodajalec preveriti ustreznost pogojev za delo na domu z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. "Načinov preverjanja je več, strokovno najbolj utemeljen pa je dejanski pregled strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu pri delavcu na domu," pojasnjuje.

Delavci lahko na domu sicer opravljajo različna dela, vendar se trenutno v praksi na domu izvajajo predvsem pisarniška dela, kjer se pri delu uporablja računalniška oprema oz. slikovni zaslon.

Kakšne so torej zahteve za ureditev delovnega mesta za t. i. pisarniška dela?

Kot pojasnjuje Osenar, mora biti:

• do delovnega mesta na domu omogočen primeren dostop,
• za delo na voljo ustrezna površina,
• zagotovljeno ustrezno toplotno udobje in dovoljšna osvetljenost,
• na delovnem mestu tudi gasilnik in pribor za prvo pomoč,
• na delovnem mestu miza, ki zagotavlja zadostno prosto površino za delo z računalnikom oz. slikovnim zaslonom ter stabilen stol z možnostjo čim boljše nastavitve (višina, naklon, hrbtišče, držala za roke …),
• v prostoru pravilno izvedene in vzdrževane električne inštalacije.

Kot dodaja Osenar, je pri dolgotrajnem delu z računalnikom zelo pomembna ureditev delovnega mesta, pravilna namestitev mize in stola ter slikovnega zaslona pravokotno na okno, da ta ne povzroča bleščanja in da v neposrednem vidnem polju ni velike razlike v svetlosti. Slikovni zaslon mora biti postavljen na ustrezno višino in oddaljenost od oči. Prenosni računalniki pa po oceni ZVD niso primerni za opravljanje dolgotrajnega dela, ob njihovi uporabi pa priporočajo vsaj uporabo ločenega slikovnega zaslona večjih dimenzij ter ločene tipkovnice in miške.

Delovna miza "ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna"

Priloga, ki jo je prejela zaposlena v javni upravi, še natančneje specificira zahteve za delo na domu. "Okna morajo imeti ustrezna senčila za preprečevanje vpada sončne svetlobe na delovno mesto ali v prostor tako, da ni moteno delo," med drugim zahteva dokument. "Okrasite vaše delovno mesto s slikami, rastlinami in drugimi dekoracijami, kar bo pomagalo pri odpravljanju duševnega stresa."

Specificira tudi temperaturo prostora, ki naj bo med 24 in 27 stopinj Celzija, v poletnih mesecih pa med 20 in 23 stopinj Celzija, poleg tega naj bo relativna vlažnost zraka v prostoru med 40 in 60 odstotki. 

Dokument med drugim opredeljuje še zahteve o delovni mizi, ki "ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna"; "površina mize ali delovne površine mora biti, če je le možno, najmanj 80 cm x 120 cm, pod mizo mora biti dovolj prostega prostora, najmanj 60 cm x 58 cm x 62 cm". Visoka mora biti med 72 in 75 cm. Več v galeriji.

Foto: Bralka Zahteve za delo od doma

Strokovni delavci ugotovili številne pomanjkljivosti

Koliko delodajalcev pa dejansko preverja ustreznosti delovnih razmer na domu? Kot pravi Osenar, so strokovni delavci v podjetju ZVD Zavod za varstvo pri delu v zadnjem obdobju opravili veliko tovrstnih preverjanj, pri katerih so ugotovili številne pomanjkljivosti, "ki pa se jih večinoma da preprosto odpraviti". Kakšne? "V več primerih delavci niso pravilno namestili mize in slikovnega zaslona glede na okno, kar je povzročalo bleščanje, delo pa je tako za delavca mnogo bolj naporno. Nekateri delavci niso uporabljali ustreznega stabilnega in nastavljivega stola. Nekatera delovna mesta za delo na domu niso bila ustrezno osvetljena, v nekaterih prostorih in objektih pa električne inštalacije niso bile ustrezno izvedene," razloži sogovornik.

Inšpektorji zasebnih prostorov delavcev ne nadzorujejo, za varnost je dolžan poskrbeti delodajalec

Inšpektorji pa za nadzore v zasebnih prostorih delavcev, ki opravljajo delo na domu, nimajo neposrednih pristojnosti, zato takšnih nadzorov do zdaj niso opravljali. "Ob tem ponovno poudarjamo, da je delodajalec dolžan delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi, ko delavec opravlja delo na domu. Za ta namen mora oceniti novo nastala tveganja, preveriti ustreznost razmer na domu in sprejeti tudi morebiti potrebne ukrepe za delo na domu," še pravi Grlić.

Odziv delavcev naj bi bil po opravljenem ogledu pozitiven

Izkušnje ZVD kažejo, da so delavci pred napovedanim preverjanjem pogojev za delo na domu večkrat izrazili dvome o smiselnosti takega preverjanja, a naj bi bili po njihovih trditvah po opravljenem ogledu odzivi večine delavcev zelo pozitivni. "Vsakemu delavcu namreč individualno svetujemo glede ustreznosti ureditve delovnega mesta in namestitve opreme, pri nekaterih pa tudi odkrijemo napake na inštalacijah, ki bi lahko imele tudi hujše posledice ne samo za varno delo na delovnem mestu, ampak tudi v njihovem zasebnem življenju," smiselnost tovrstnih pregledov utemeljuje Osenar, ki obenem doda, da večina delavcev, ki delajo od doma, niti ne pomisli na možnost, da je oprema delovnega mesta na domu lahko pomanjkljiva, prav tako ne pomislijo, da je njihov način dela možno izboljšati že z minimalnimi ukrepi.

"Strokovni delavci-varnostni inženirji lahko s svojimi predlogi zelo izboljšamo raven varnosti in zdravja pri delu na domu," je prepričan – njihova naloga pa je predvsem svetovanje in ozaveščanje delavcev ter delodajalcev o varnem in zdravem načinu opravljanja dela.

"Nekateri še vedno menijo, da gre le za dodatne 'birokratske ovire', s čimer pa se strokovnjaki ne strinjamo"

Kako pa so zahteve varnosti in zdravja za delo na domu sprejeli delodajalci? Kot zatrjuje Osenar, večinoma pozitivno, čeprav "nekateri še vedno menijo, da gre le za dodatne 'birokratske ovire', s čimer pa se strokovnjaki ne strinjamo". Varni in zdravi pogoji za delo so po njihovem mnenju tudi ekonomsko utemeljeni in nujni, saj se le tako zmanjšuje nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar. "Znano je, da dolgotrajno 'nepravilno', to je neergonomsko delo z računalnikom oz. slikovnim zaslonom lahko povzroči več zdravstvenih okvar, kot so na primer kostno mišična obolenja, okvare vida, stres …," pojasnjuje sogovornik.

Kot opozori, je pri organizaciji in izvajanju dela na domu možnih več omejitev, saj nekateri delavci nimajo prostorskih možnosti za opravljanje dela na domu, nekateri delodajalci ne nudijo ustrezne elektronske podpore za izvajanje dela na domu ali pa dvomijo o učinkovitosti dela na domu. Po izkušnjah strokovnih delavcev ZVD se zaradi epidemije in spremenjenega načina dela vse več delodajalcev odloča za izvajanje dela na domu oziroma predvsem za kombinacijo dela na domu in dela v poslovnih prostorih, na primer 2 dni delavec dela doma, tri dni pa v poslovnih prostorih. Za opravljanje dela na domu je delavec v skladu s predpisi upravičen do nadomestila zaradi uporabe svoje opreme, spomni Osenar, za kar se delavec in delodajalec predhodno dogovorita v pogodbi.

nina.sprohar@zurnal24.si

Davki Dodatno bi obdavčili tiste, ki delajo od doma