Eno uro in 48 minut je trajalo do takrat najnenavadnejše potovanje, ki ga je kdajkoli opravil človek. 13. aprila 1961 je z izstrelišča Tjuratam (danes Bajkonur) Jurij Gagarin s 4,5 metra dolgo vesoljsko ladjo Vostok-1 kot prvi človek poletel v vesolje. 9. marca bi Gagarin, ki je umrl že daljnega leta 1968, slavil 75. rojstni dan.

Ko je sovjetski letalski oficir uspešno opravil misijo in pristal na njivi blizu Volge, je večina pomembnejših radijskih postaj po svetu prekinila tekoči radijski program. Sovjetska zveza pa je oznanila zmago v veliki bitki hladne vojne. Tako kot štiri leta prej, ko so s prvim satelitom Sputnik prehiteli Američane, so Sovjeti vnovič premagali sovražnika na zahodu. Za določen čas se je zdelo, da bo vzhodni blok ekonomsko in tehnološko prehitel zahodni blok.

Gagarin in Bog

Gagarinov življenjepis je še zmeraj poln neznank, je pa v splošnem sprejeto, da prvi človek ni izrekel sledečega stavka, ki so mu ga pogosto pripisovali: "Poletel sem v vesolje in pri tem nisem srečal nobenega Boga."

Preveč "nemški" Titov
Vse do današnjih dni se pojavljajo govorice, da Gagarinu sploh ni bila namenjena usoda prvega človeka v vesolju. Na treningu naj bi se bil bolje odrezal njegov namestnik, kasnejši pilot ladje Vostok-2, German Titov. Za slednjega naj bi bila usodna navadna malenkost: sovjetsko vodstvo je menilo, da njegovo ime zveni preveč nemško. Nasprotno naj bi bil Gagarin v vseh pogledih vzoren socialistični junak.

Gagarin v večerni šoli
Jurij Aleksejevič Gagarin se je rodil 9. marca 1934 v vasi na pol poti med Moskvo in Smolenskom. Sin tesarja in kmetice je doživel nemško okupacijo in odrastel v nadvse skromnih razmerah. Da ne bi nadaljeval poti svojih staršev, je obiskoval večerno šolo in se uspel prebiti v vadbeni center sovjetskega letalstva. Nazadnje se je uvrstil v ožji izbor 20 mladih pilotov, ki so jih kot kandidate pripravljali na polet v vesolje.

Trije scenariji Gagarinovega poleta
Gagarinova misija Vostok je vse do astronavtovega pristanka visela v zraku. Državna agencija Tass je v zvezi s poletom že vnaprej pripravila tri različna poročila. Pripravljena je bila tako na zlom kot uspeh poleta. V tretji različici se omenja poziv tujim vladam, naj se udeležijo iskalne akcije za izginulim astronavtom.

Kljub vsem teževam pri pristajanju je Gagrinova misija uspela. Partijski šef Nikita Hruščov ga je sprejel kot tujega državnika. Da je Gagarin proti Hruščovi po rdeči preprogi korakal z razvezanimi čevlji, je zgodba, ki jo o ruskem narodnem junaku še danes zna povedati vsak Rus.

Jurij Gagarin je kasneje postal "uspešnica" sicer zelo okorne sovjetske propagande. Nikoli nastopaški letalski oficir je na Zahodu postal eden najbolj simpatičnih likov izza železne zavese. Na turnejah po svetu so ga enako prisrčno sprejemali tako kovinarski delavci, angleška kraljica Elizabeta II., kot egiptovski državnik Gamal Nasser.