Za tolikšno vsoto ni predvidenih dovolj sredstev v državnem proračunu, kar bo, kot so zapisali v gradivih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, treba upoštevati pri pripravi naslednjega rebalansa proračuna.

Kot navaja Dnevnik, bodo z zakonom, skladno z napovedmi ministrice Anje Kopač Mrak, enakovredno obravnavali tako posameznike, katerih odločbe so pravnomočne (saj se nanjo niso pritožili), kot tiste, katerih odločbe so nepravnomočne. Ti so se na odločbe pritožili ali celo vložili tožbe, pri čemer se poraja vprašanje, ali jim bo država povrnila sodne in morebitne preostale stroške.

Povračila niso predvidena

Povračila teh stroškov niso predvidena v zakonu, so za Dnevnik pojasnili na ministrstvu. Neodgovorjeno je ostalo vprašanje časnika, kako je z morebitnimi izplačili zamudnih obresti.

Zakon se bo po vsej verjetnosti sprejemal po nujnem postopku. Z nujnim postopkom namreč želijo, kot so na ministrstvu zapisali v gradivih, preprečiti škodo, ki je posledica protiustavne ureditve, vzpostavljene s sprejemom drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zujfa, navaja Dnevnik.

Ustavno sodišče ugotovilo neskladja

Ustavno sodišče je sicer sredi marca sporočilo, da so zaradi zakonodajalčevega neupoštevanja načela enakosti omenjeni trije odstavki v neskladju z ustavo. Okoli 143. člena Zujfa se je začelo zapletati kmalu po njegovi uveljavitvi. Takratna opozicija, SD in PS, so večkrat neuspešno poskušali z vložitvijo novele, s katero bi 143. člen ukinili.

V vladi Janeza Janše sta DeSUS in DL za razliko od preostalih koalicijskih partneric vztrajali pri odpravi krivic iz omenjenega člena. Sredi decembra lani je nato obveljal predlog DeSUS, ko je bil sprejet zakon, po katerem so vrnili del pokojnin tistim, ki so delali in vplačevali prispevke v republikah nekdanje Jugoslavije, še dodaja Dnevnik.