Podpisniki zahteve za referendum o noveli zakona o vodah "so bili žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma", poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli.

Gibanje Za pitno vodo je danes v DZ prineslo skoraj 50.000 overjenih podpisov volivcev pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Očitajo ji, da se z njo na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja.

Več o razlogih za referendum lahko preberete v članku "Danes narava sporoča svoje, saj dežujejo podpisi!"

V odzivu za STA so na ministrstvu spomnili, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.

Ti posegi bodo možni zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine, so dodali. Teh objektov prav tako ne bo možno graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. "Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti," so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.

Na ministrstvu so v preteklosti poudarjali tudi določbo zakona, ki povečuje sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode, natančneje za 17 milijonov evrov. S tem bi se sredstva za vzdrževanje letos dvignila na okoli 25 milijonov evrov.

DZ mora v skladu z zakonodajo referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve.

dezurni@zurnal24.si