Zadnji energetski zakon, ki predvideva uvedbo energetskih izkaznic ob prodaji oziroma oddaji v najem, so sprejeli marca, ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa vse do danes še ni uspelo spisati pravilnika, ki bi podrobneje urejal nazor nad kvaliteto in prisotnostjo energetskih izkaznic. Nekdanji generalni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer, ki z avgustom prevzel mesto direktorja Elektra energije, je še pred sprejemom zakona obljubljal, da naj bi podrobnosti uskladili v nekaj mesecih.

Prihodnje leto naj bi sicer za prodajo, najem ali zgolj oglaševanje nepremičnin brez energetske izkaznice začeli zaračunavati globe, v višini 300 evrov za prodajo ali oddajo nepremičnine brez izkaznice, 250 evrov pa če se nepremična oglašuje, ne da bi navedli kazalnike iz energetske izkaznice. Tako še vedno ni jasno kdo in na kakšen način bo to počel.

"Če bi bile energetske izkaznice cenejše, bi jih imeli vsi"

Energetski certifikati so obvezni že nekaj časa, vendar brez predvidenih glob. Rok Hudnik iz nepremičninske agencije Roni je pojasnil, da lastniki ob prodaji energetskih izkaznic še nimajo, saj stranke trenutno gledajo na vsak evro: "Če bi energetske izkaznice stale dvajset evrov, bi jih imel čisto vsak, ob večjih številkah pa ljudje že premislijo“. Pravi, da se bodo energetske izkaznice tako kot v tujini najverjetneje uveljavile tudi pri nas, a ne čez noč. Mojca Žižek, generalna sekretarka Združenja FIABCI Slovenija in direktorica Atrium nepremičnine, izpostavlja, da bodo energetske izkaznice zaživele, ko jih bodo zahtevali kupci in najemniki, ki se bodo na podlagi le teh lažje odločili za nakup: "To bi lahko razumeli kot konkurenčno prednost pri prodaji svoje nepremičnine." Žižkova ob tem še dodaja, da imajo izkaznice zaenkrat le novogradnje, ne pa tudi starejše nepremičnine. 

Cene bi lahko bile tudi nižje

Zaenkrat je bilo v Slovenji izdanih le 500 izkaznic, ki jih je izdelalo 231 strokovnjakov z licenco. Licenciran izdelovalec energetskih izkaznic Metod Ivančič, ki jih doslej izdelal 17, pravi, da nadzor najverjetneje ne bo zaživel še tako kmalu: "Če je izkazničarjev okoli dvesto, stavb pa na tisoče, bi potrebovali vsaj okoli sto ljudi“. Trenutno ministrstvo tudi še ne vodi elektronskega registra, ki bi bil povezan z geodetsko upravo, tako imenovani izkazničarji pa potrdila zdaj oddajajo kar po navadni pošti. 

Energetski zakon predpisuje računske izkaznice, a Ivačič je prepričan, da bi po vzoru iz tujine, za stanovanjske stavbe zadostovale le merjene izkaznice, ki jih je mogoče izdelati le s podatki pretekle uporabe energije, to pa bi izkaznice lahko pocenilo tudi za petkrat: "Zadeva bi bila izdana za 40 evrov, zdaj pa plačujejo od 400 evrov naprej“. Računske izkaznice, ki jih predpisuje zakon, so izdelane po izračunih gradbene fizike, sam proces ima preko 400 enačb, pove Ivačič, ki doda, da mu ena izdelava izkaznica vzame vsaj en dan dela.

Ministrstva se pravil ne držijo

Energetske izkaznice je na podlagi evropske direktive predpisal že zakon iz leta 2006, pogoji za izdajanje list pa so bili izpolnjeni šele lansko leto. Kako zavzeti so bili na ministrstvu za izvajanje direktiv pa pove tudi dejstvo, da bi morale imeti vse javne stavbe, večje od tisoč kvadratnih metrov, javno izobešeno energetsko izkaznico že do konca leta 2010, a so jo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor izobesili šele marca letos. Še vedno pa izkaznice nima osem od desetih stavb ministrstev, ki bi jih morale imeti, čeprav so jim tudi iz ministrstva za infrastrukturo že aprila poslali opozorilo naj za stavbe priskrbijo energetske izkaznice.

Komentar, da bi lahko bile energetske izkaznice celo dobra ideja, če jih država ne bi popolnoma zbirokratizirala, si lahko preberete tu.