Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, je odstopilo od namere, da bi ponavljalcem na visokošolskih programih zaračunali šolnine. Tega sicer v noveli Zakona o visokem šolstvu niti ni predlagalo, je pa ta ideja prišla s strani ministrstva za finance. 

Zaveza Bruslju za skrajšanje študija

Foto: Anže Petkovšek studij "Predlagamo, da se z novelo omeji redni študij in sicer tako, da se v primeru ponavljajna oziroma podaljšanja absolventskega staža zaračunajo oziroma uvedejo šolnine, kot so določene za izredni študij," so v pripombah k predlogu zapisali v ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor. "Na ta način bi spodbudili študente, da bi hitreje dokončali študijski program oziroma bi se skrajšal čas trajanja študija." 

Pospeševanje zaključevanja študija z novelo zakona o visokem šolstvu je vlada obljubila Bruslju v Nacionalnem reformnem programu 2016 - 2017, kar namerava sedaj nasloviti z določitvijo kriterjiev za finciranje visokošolskih programov. 

Šolnin za zdaj ne bo

"O omejitvi rednega študija do sedaj na ministrstvu in delovni skupini nismo razmišljali, smo pa vprašanje skrajševanja časa študija in povečanje deleža diplomantov glede na vpisane študente naslavljali preko kriterijev za določanje finančnih sredstev študijske dejavnosti zavoda," pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo. "Sedanji zakon določa, da lahko študent v času študija enkrat ponavlja letnik ali izkoristi t.i. absolventski staž. Tega z novelo ne spreminjamo."

Podpredsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič ocenjuje, da ministrstvo ne želi razburjati študentov, zato je Mramorjevo idejo pretihotapilo v novo Uredbo o financiranju visokega šolstva, ki je bila v javni obravnavi samo dva dneva, s katero je breme njenega uresničevanja naložilo univerzam in fakultetam. 

Glavarina pomeni znižanje kakovosti

"Nova uredba ponovno uvaja glavarino, ki jo je minister Golobič leta 2011 odpravil," poudarja Kovačič. "Glavarinski sistem je pred tem spodbujal fakultete k množičnemu vpisovanju študentov, kar je slabilo kakovost. Odkar glavarine ni bilo več, so številne fakultete prostovoljno zmanjšale število vpisnih mest, v dobri veri, da za to ne bodo kaznovane. Zdaj se jim bo z vrnitvijo glavarine zgodilo ravno to. Predvsem se bojim, da bo višina sredstev, ki bodo na novo razporejena z letošnjo uredbo, izhodišče za financiranje za vsa naslednja leta, čeprav bo novela zakona prinesla povsem drugo formulo."

Foto: Profimedia Študenti Učinek glavarine bo po oceni Kovačiča dodatno zaostren, ker uredba iz merodajnega števila vpisanih študentov izključuje ponavljalce in absolvente. "Fakultete torej od tega, da študent vleče študij, finančno ne bodo imele ničesar, čeprav imajo s ponavaljalci dodatne stroške," pravi Kovačič. "Te stroške bodo skušale pokriti s študentskimi prispevki."

Polnjenje blagajne s študentskimi prispevki

Dosedanja uredba je po besedah Kovačiča med drugim stimulirala fakultete glede na prehodnost iz 1. v 2. letnik. "S tem jih je dodatno spodbujala, naj v 1. letnik ne vpisujejo preveč študentov, saj bodo slabi odpadli in poslabšali statistiko," razlaga podpredsednik Visokošolskega sindikata Slovenije. "Predlog nove uredbe pa določa sredstva med drugim glede na število diplomantov. Fakultete bodo spodbujene, naj priganjajo študente, da čim prej diplomirajo."

Če ne bodo znižale izpitnih kriterijev, bodo, kot poudarja Kovačič, to lahko dosegle z zaostrovanjem finančnih sankcij za počasne študente, npr. s podražitvijo opravljanja izpitov brez statusa in komisijskih izpitov. "Vladni cilj pospeševanja študija bo dosežen s sankcijami za študente, le da ne bo treba vladi provocirati študentov s šolninami, temveč bodo morale ta zoprni posel prevzeti fakultete," pravi Kovačič in dodaja, da bodo fakultete tako postale podizvajalke vladne politike.

irma.hus@zurnal24.si