Ministrica Vesna Györkös Žnidar pričakuje, da bo zakon kljub nasprotovanjem tudi v koaliciji vendarle potrjen. Po njenih besedah je zakon strokovno dodelan, njegovo sprejetje pa je stvar politične volje. Po njenem prepričanju Slovenija ni dolžna kolapsirati pod pritiskom prošenj za mednarodno zaščito in ne more pristajati na to, da bi postala žep za migrante.

Sama se ne strinja s tem, da je izredno stanje ključni predpogoj za ukrepanje države. "Če Slovenija ne bo storila vse za ohranitev nadzora na zunanji schengenski meji, vemo, kaj to pomeni za njeno prihodnost kot članice schengenskega območja," je posvarila ministrica.

Gre za varnostno vprašanje

Ministrica opozarja, da migracije niso le humanitarno, pač pa tudi varnostno vprašanje. Sedaj gre namreč za ilegalne migracije, ki jih vodijo organizirane kriminalne združbe, je opozorila ministrica in omenila tudi možnost infiltracije varnostno problematičnih oseb. Pojasnila je še, da je letos porast ilegalnih migracij v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom skoraj 90-odstoten.

Györkös Žnidarjeva je opozorila, da Slovenija ne sme in ni dolžna dovoliti masovnega nenadzorovanega pritoka migrantov na svoje ozemlje. Položaj v regiji oz. konkretno v Srbiji je po njenih besedah izjemno zaskrbljujoč, taktika masovnega in nasilnega prehoda državne meje pa je nedopustna in presega vprašanje azilnega prava. Pravica do azila namreč ni namenjena pospeševanju ilegalnih migracij in ne more postati neomejena možnost za vstopanje v državo oz. schengensko območje, je poudarila ministrica in dodala, da se je Slovenija dolžna zoperstavljati zlorabam azilnega sistema.

Opozorila je še na omejene možnosti Slovenije glede zagotavljanja kapacitet. Zlom azilnega sistema bi pomenil, da Slovenija ne bi mogla nuditi mednarodne zaščite tistim, ki jih k temu prisilijo legitimne okoliščine. Prav tako bi to pomenilo tveganje za javni red in notranjo varnost.

dezurni@zurnal24.si