Po izsledkih Supervizorja je bilo štirim osebam  prek podjemnih in avtorskih pogodb izplačanih tudi po več kot pol milijona evrov. Med temi štirimi pa je na drugem mestu ministrica za izobraževanje znanost in šport Stanka Setnikar Cankar.

Ministrica zaslužila več kot 600 tisoč evrov

Med fizičnimi osebami je največ, 769 416 evrov preko podjemnih pogodb in honorarjev zaslužil  sodni tolmač za albanski, turški, srbski in hrvaški jezik Abdulaziz Počinka.

Na drugem mestu po višini izplačil pa je sedanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki je polega plače v zadnjih dvanajstih letih preko podjemnih in avtorskih pogodb zaslužila še 636 tisočakov.

Gre za neto prejemke torej dejanska izplačila na transakcijski račun. Preden je postala ministrica za šolstvo, je bila Setnikar Cankarjeva predavateljica in dekanja Fakultete za upravo.

Med zaslužkarji največ profesorjev

Tretji po višini izplačil, ki jih je prejel poleg plače, je Mirko Vintar, iz Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Med prvimi na seznamu tistih, ki so poleg plače dobivali še honorarje, je večina zaposlenih na ljubljanski in mariborski univerzi.

Foto: Žurnal24 Maks Tajnikar Že omenjeni Stanki Setnikar Cankar in Mirku Vintarju sledijo Srečko Devjak iz Fakultete za management in pravo v Ljubljani (526 tisoč evrov),  Vladislav Rajkovič iz Fakultete za organizacijske vede v Mariboru (445 tisoč evrov), nekdanji minister za gospodarstvo  Maks Tajnikar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani (422 tisoč evrov), Vladimir Smrkolj iz Medicinske fakultete v Ljubljani (408 tisoč evrov), Marko Hočevar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani  (396 tisoč evrov) in Polonca Kovač iz Fakultete za upravo v Ljubljani (386 tisoč evrov).

KPK ob tem ugotavlja, da obstaja možnost, da je pri posameznih primerih prišlo do kršitev dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma,  da je prišlo do kršitev obveznosti v zvezi s prepovedjo opravljanja poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Zato je komisija na lastno pobudo uvedla sistemsko preiskavo, je piovedal predsednik KPK Štefanec.

Najbolj radodarni na RTVSLO

V odbobju od januarja 2003 do marca 2015 je bilo iz javnih sredstev izplačanimih milijardo in 22 milijonov evrov sredstev za avtorske in podjemne pogodbe.To kažejo podatki nadgrajene aplikacije Supervizor, ki so jo danes predstavili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK)

Največ, več kot 78 milijonov evrov, je za podjemne pogodbe in avtorske honorarje izplačala Radiotelevizija Slovenija, sledi Univerza v Mariboru, ki je svojim zaposlenim in sodelavcem v dvanajstih letih izplačala 75 milijonov evrov, na tretjem mestu je Obrambno ministrstvo, ki je v istem obdobju izplačalo nekaj manj kot 20 milijonov evrov.