Ministrica za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič, v svojem blogu primerja medijski odziv na že nekoliko oddaljeno peticijo o ukinitvi Slovenske vojske z odzivi ob izjavah ameriškega veleposlanika, ki so naletele na velik odmev v medijih in politiki.

V zvezi s peticijo ministrica meni, da je bila namenjena njej kot posebno sporočilo, kar sklepa iz tega, da sta Radio Študent in Mladina odgovore nanjo zahtevala prav od nje. Kritično se odzove na tedanja izvajanja obeh medijev, ki sta "iztrgala iz konteksta samo tiste stavke, ki so peticijo obravnavali kritično, pozitivne opredelitve pa sta izbrisala". Ministrica ugotavlja, da se je kasneje tudi "politični obračun v državnem zboru" opravil na podlagi iz konteksta iztrganih izjav.

V svojem sestavku se ministrica nato obrne k aktualnem dogajanju v zvezi z izjavami ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija in v zvezi z odzivi nanje. Uvodoma ugotavlja, da je imel veleposlanik očitno "pogovore s predstavniki različnih strank že dlje časa. Vsaj od novembra 2011 dalje. Ko se je napotil k Pahorju v bolnišnico, je njegova misija postala opazna in nevarna," piše. Po njenem mnenju so mediji nato iz njegovih "precej prostodušnih in nič hudega slutečih iskrenih odgovorov" spotencirali veliko zgodbo. Tudi pri odzivu nanj Ljubica Jelušič ugotavlja, da so njegove odgovore poenostavili in uporabili za obračun "govornikov, razumnikov, javnosti, naključnih forumskih komentatorjev". Najbolj opazen pa je ministričin zaključek, v katerem meni, da so najbolj žaljivi "spregledali, da so bile ZDA zaveznice slovenskih partizanov v antifašističnem boju, in so tudi danes naša zavezniška država".

Če pravilno razumemo zaključek, v katerem ministrica piše o boju s peticijo in ga očitno primerja z veleposlanikovim bojem s slovensko javnostjo, gre njena glavna kritika na račun slovenskih medijev in slovenske politike, tudi koalicijskih zaveznikov.