Ministrica Mateja Vraničar Erman je javnosti predstavila prve obrise predlogov, ki jih bodo prihodnji teden v obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu. Konkretne spremembe naj bi imele nevtralen učinek na davčno blagajno, z njimi pa želijo bolj sorazmerno porazdeliti davčna bremena.

• Spremembe se tako obetajo na področju obdavčevanja v sistemu normiranih odhodkov, po predlogu bi višino normiranih odhodkov znižali s sedanjih 80 odstotkov na 60 odstotkov, davek pa bi se izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred.
  "Po tem predlogu bi bilo 77 odstotkov sedanjih t.i. normirancev obremenjenih manj, če se za njih upošteva le splošna dohodninska olajšava, torej brez upoštevanja dodatnih olajšav, na primer za vzdrževane družinske člane," je na današnji novinarski konferenci povedala ministrica.
  
  
• Pri obdavčitvi dohodkov iz delovnega razmerja s tujim elementom bi dodatno zmanjšali davčno osnovo za do 20 odstotkov plače zavezanca, ki je napoten na delo v in iz Slovenije, oz. na letni ravni ne več kot 12.000 evrov. "S tem želimo povečati mobilnost raziskovalcev in znanja," je pojasnila.
  
  Drugače želijo urediti področje davčne obravnave povračil stroškov, povezanih z napotitvami delavcev, in omejiti tveganje neugodnih posledic, ki bi lahko nastopile prihodnje leto z uveljavitvijo zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Po novem bi se za službeno potovanje za davčne namene štela tudi napotitev na začasno delo v tujino, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni, in se povračila stroškov ne bi vštevala v davčno osnovo.
  
  
• Na področju dodatne splošne olajšave želijo odpraviti primere, ko nekdo z nizkimi dohodki zasluži le nekaj evrov več od drugega, pa pade v razred s precej nižjo olajšavo, torej odpravo t.i. stopničavosti dodatne olajšave. Po novem bi bila ta določena linearno v odvisnosti od dohodka med dohodkovnima mejama 11.166,37 do 13.316,81 evra.
  
  
• Zavezanci, ki so doslej pri davčne potrjevanju računov prehodno uporabljali vezane knjige računov in podatke davčnemu organu sporočali enkrat mesečno, bodo po predlogu to lahko počeli tudi naprej. "Rešitve, ki so bile uveljavljene kot prehodne do konca leta leta, bi uveljavili kot trajne," je povzela Vraničar Ermanova.
  
  
• Ministrstvo preučuje možnosti, da bi bilo plačevanje davkov čimprej možno brez provizij. Po eni strani bi se to lahko zgodilo z uporabo spletnih plačil prek sistema UJP e-plačil, po drugi pa bi se radi z bankami dogovorili za plačilo dela provizije. To bi dorekli še letos, da bi bilo to možno z letom 2018, je dejala.