Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je skupaj s svojo ožjo ekipo predstavil načrt dela. V njegovi ekipi sta Tjaša Vidic, svetovalka, ki bo predstavljala stik z ekipo vlade, in Aleš Šabeder, ki je svetovalec in pooblaščenec za vodenje direktorata za ekonomiko in direktorata za razvoj. Ključna naloga Aleša Šabedra in njegove ekipe je vzpostaviti čim prej delujoči urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu. Bešič Loredan pričakuje, da bo urad v dveh do treh tednih zaživel. S tem bosta ukinjena oba prej omenjena direktorata.
Znotraj organizacije na ministrstvu ostaja direktorat za javno zdravje, direktorat za zdravstveno varstvo, direktorat za zdravstveno nego, direktorat za digitalizacijo. Večina imen bo predstavljena v naslednjem tednu.
Reorganizacijo bodo v začetku naslednjega tedna predstavili vsem zaposlenim. Celotno ministrstvo bo, če se bo le dalo, delovalo po principu kulture vrlin, zato bodo opravili Gallupov test. Najprej bo to implementiralo ožje vodstvo ministrstvo, da vidimo, kakšne so njihove vrline, kasneje bodo pozvali še vse ostale. "Gre za to, kako v okolju, v skupini ljudje delajo, da se jih veže skupaj po tistih lastnostih," je dejal Bešič Loredan. Njegova želja je, da je ministrstvo do konca meseca vitalno, prožno in organizirano.
Do srede naj bi bil dokončan interventni zakon, s katerim bodo za zdravstvo namenili 500 milijonov evrov. Vključeval naj bi tudi ukrepe za okrepitev primarne ravni. Minister je poudaril, da se noben tekoči posel ni ustavil.
Najkasneje v letu in pol želi nova ekipa priti do podatkov o tem, koliko zdravstveni sistem zmore. "Želimo dobiti objektivne podatke o zmogljivosti slo zdravstvenega sistema skozi kadre, kapacitete, ustanove, da dobimo objektivne podatke, ki bodo podlaga za pripravo sistemskega zakona," pravi minister.
Tjaša Vidic je dejala, da so nemudoma po primopredaji začeli z aktivnostmi. Njena vloga je poleg sodelovanja pri pripravi interventnega zakona tudi vloga koordinacije prenove zdravstvenega sistema. V najkrajšem možnem času bodo imenovali strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema.
Aleš Šabeder trenutno vodi po pooblastilu dva direktorata, ki bosta po ustanovitvi urada za nadzor, kakovost in nabave delno preoblikovana in ki bosta dala kadrovske temelje za novo sestavo urada. Skozi leta se ugotavlja, da je treba na področju nadzora javnih zdravstvenih zavodov funkcijo prilagoditi, dati nadzoru več odgovornosti, pristojnosti. Kakovost v zdravstvu je zelo pomembna tema, ki je velikokrat podcenjena, kadrovsko precej šibka. Tretje področje, ki postaja pomembno, so investicije. V naslednjih letih bo ali je na razpolago večji obseg finančnih sredstev, zato želijo optimirati na področju investicij delokrog, dela in naloge ter jih postaviti v okvir urada.
Urad bo imel tudi nalogo pripraviti sistemski zakon za ustanovitev samostojne agencije, ki bo po implementaciji zakona prevzela naloge urada.
Po ministrovih besedah je namen urada združiti tri najtežja področja, in sicer nadzor, kakovost in investicije. Poskusiti je treba identificirati korupcijo, preučiti natančno razmere. Najmanj urejen je po njegovem mnenju sistem nabave medicinskih pripomočkov in opreme. Dve odprti zgodbi sta tudi investicije in infrastruktura.
Erik Brecelj bo podpredsednik novega zdravstvenega sveta in bo skozi omenjeni organ ter ožje svetovanje ministru in njegovi skupini aktivno sodeloval. Bešič Loredan od njega pričakuje, "da je kirurg, prijatelj in kritičen do sistema. Da nam pove, če bomo delali napake in to tudi javno obelodani, če bo treba".
"O tem nisem bil obveščen"
V javnosti je zaokrožila informacija, da je svoj odstop podal direktor NIJZ Milan Krek, o čemer pa "do tega trenutka nisem bil obveščen", je povedal minister. Krek in Bešič Loredan sta se sestala v četrtek, ko je minister Kreku predstavil vlogo, v kateri na ministrstvu vidijo NIJZ.
Vlada je na prvi seji potrdila nov statut NIJZ, imenovala člane sveta zakona. V primeru Krekovega odstopa, bodo na seji sveta zavoda izpeljali kadrovski postopek. "Ministrstvo za zdravje pri tem nima odločevalske vloge," je pojasnil minister.
Za naslednji teden je minister napovedal sestanek z vsemi s primarne ravni. Predloge bodo skušali zmanjšati na najbolj glavne in to poskušali implementirati. Ko bomo imeli objektivne in verodostojne ukrep, ki jih lahko izpeljemo, bodo ti predstavljeni. "Z vsemi deležniki se je treba usesti, videti je treba, kaj lahko izpeljemo takoj. Predvsem pa moramo vedeti, da čarobne paličice ni," je dejal minister. Želi si konkretnih rešitev s časovnicami, kar pričakuje, da se bo zgodilo najkasneje v dveh tednih.
Do 15. septembra strategija o covidu
Do konca junija naj bi bila znana temeljna izhodišča o strategiji spopadanja s covidom-19. Strategija bo nato pripravljena do 15. septembra. Minister pričakuje, da bodo našli način, kako epidemijo voditi tako, da se zdravstveni sistem ne bo ustavljal. Predstavljena strategija in kriteriji se ne bodo spreminjali in bodo temeljili na stroki.
Vodenje epidemije bo v rokah NIJZ, kjer bo ekipo vodil dr. Mario Fafangel. Na ministrstvu bo oblikovana skupina, ki bo preučevala, kako covid paciente umestiti tako, da se zdravstveni sistem ne ustavlja.
Tako se bodo lotili čakalnih vrst
S stanjem v čakalnih vrstah in seznamih so seznanjeni. "Najverjetneje bodo dobile ustanove navodila, da te čakalne vrste prečistijo. Tukaj bo takojšnja komunikacija z NIJZ in digitalizacijo, skratka informacijski sistem moramo tako vzpostaviti, da v kolikor je storitev bila opravljena in napotnica bila uporabljena, se ti pacienti vržejo s seznama. Skratka, cel kup nepravilnosti je. Identificirali smo jih, vemo, kjer so težave. Rešitev ni enostavna, ker je informacijski sistem tak kot je. Čakalne vrste se razlikujejo tako po podatkih ZZZS, NIJZ kot ministrstva – to moramo poenotiti. Takoj, ko bomo to naredili, bomo vedeli, kakšno je objektivno stanje. Mislim, da bomo do konca junija imeli rešitve in bomo od junija dalje lahko delali po nekih objektivnih, čakalnih spiskih," je dejal minister.
Kot zdaj kaže, bo treba bolnike klicati in vprašati, ali so storitve opravili ali ne. Trenutni sistem namreč tega ne pokaže. "Ključno je, da stvari hitro analiziramo in da takoj damo ukrepe, ki bodo te zadeve rešili," je dodal Bešič Loredan.
V prihodnjem tednu se bo minister sestal z vodstvom ZZZS. Samo si želi sodelovanja in objektivnih dejstev. Naloga vseh, tako NIJZ, ZZZS kot ministrstva je, da stopijo skupaj in se soočijo z dejanskim stanjem. "Najti je treba kompromis. Žal je stanje takšno, da pacienti ne čutijo tistega, kar vidi ZZZS, ki je plačnik. Kot je bila družba razdeljena, je zdravstveni sistem razdeljen," ocenjuje minister.
"Naša naloga je, da najdemo rešitev, ki bo za paciente najboljša. Najverjetneje bomo morali vsi narediti korak nazaj, da bomo lahko naredili dva koraka naprej proti pacientu."
Danijel Bešič Loredan
Dotaknil se je tudi sodelovanja s sindikati. Vlada je namreč imenovala skupino za pogajanja s sindikati in Bešič Loredan pričakuje, da bo do septembra na voljo podatek, kako bodo pristopili k reformi plačnega sistema.
Hvala novi vladi, da je iz prvega razreda nalezljivih bolezni crtala covid in opicje ospice, ki jih je Janseva dva …
Čakalne vrste so dolge zaradi tega, ker so pacienti, ki so bili že obravnavani , še vedno na seznamu ?? …
Dve leti že čakam na operacijo,(ki bi mi jo privat za 5000EUR opravil isti zdravnik) pa sploh ne vedo ali …