Kot smo že poročali, se s petkom, 1. 10.,  v državni upravi uvaja pogoj PC, brez T - v prostorih delodajalca (države) bodo torej lahko le tisti zaposleni, ki so covid-19 preboleli ali pa so cepljeni. S tem odlokom, ki je nastal na ministrstvu za javno upravo (MJU), so v vladi razjezili številne sindikate in zaposlene v državni upravi, ki so na Ustavno sodišče doslej vložili že okrog 250 pobud za ustavno presojo odloka. Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo prednostno, so obljubili. Zaenkrat pa velja, da tisti v državni upravi, ki ne izpolnjuje pogoja PC ter ne more opravljati dela na daljavo, lahko izgubi službo. 

Strokovna skupina za obvladovanje covida-19 je sicer vladi predlagala še razširjeno uvedbo pogoja PC, in sicer za vse državljane, če bi bili zapolnjeni dve tretjini razpoložljivih intenzivnih postelj za covidne bolnike (to je približno 150 zasedenih postelj). Trenutno je v Sloveniji zasedenih 107 intenzivnih postelj.

Če bo ustavno sodišče izdalo začasno zadržanje odloka, bodo iskali druge priložnosti, da dosežejo cilj

Vlada z odločitvijo o uvedbi PC v državni upravi s pomočjo odloka in ne z opiranjem na zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) po mnenju kritikov krši ustavo. A vendarle bodo, kot je za TV Slovenija zatrdil minister za javno upravo Boštjan Koritnik, pri svoji odločitvi vztrajali. Tudi, če bo ustavno sodišče izdalo začasno zadržanje tega odloka, "bomo iskali druge priložnosti, da dosežemo cilj" - to je uvedba pogoja PC.

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Boštjan Koritnik

Spomnil je, da je predlog strokovne skupine sicer obvezno cepljenje oziroma pogoj PC za celotno državo. "Mi smo šli v pristop, ki ni oblasten, temveč je pristop dejanje delodajalca, ki mora skrbeti za varno delovno okolje," je dejal in cepljenje primerjal z nošnjo čelade na gradbišču. Kot je poudaril, imajo vsak dan na voljo nove informacije, tudi o številu bolnikov na intenzivni negi, zato bi lahko odločitev spremenili precej hitro.

Na vprašanje, kaj meni, da bo presodilo Ustavno sodišče, je Koritnik odvrnil, da se vedno tehta med različnimi pravicami. A kot je poudaril, je tudi dejstvo, da država ni odprta, da moramo živeti, kot živimo, "poseg v mojo pravico in pravico mojih otrok. Dejansko je stvar solidarnosti, da se cepimo."

Osebno bi raje "šel na obvezno cepljenje", a meni, da zakona o nalezljivih boleznih ni treba spreminjati

Prepričan je, da zakona o nalezljivih boleznih ni treba spreminjati, da bi dosegli obvezno cepljenje, saj se ob tem sklicujejo na akt delodajalca, ki je dolžan zaščititi zdravje svojih zaposlenih. Kljub temu pa bi zaradi dejstva, da je ZNB pomemben zaradi objektivne odškodninske odgovornosti v primeru zdravstvenih zapletov po cepljenju, "raje šel na obvezno cepljenje", torej po ZNB.

"Bi privoščil vsem tistim, ki dobijo svoje znanje na facebooku in googlu, da gredo pogledat kakšen posnetek iz UKC," je dejal. 

"Če bi mi imeli zadostno precepljenost, bi lahko odpirali življenje tako kot v tujini," je povedal in dodal, da ni pomembno, ali vlada odloča z odlokom ali z zakonom. Francija ali ZDA gredo po njegovih besedah v še hujše ukrepe, da bi dosegle zadostno precepljenost. 

Kljub temu je zatrdil, da je cepljenje še vedno prostovoljno, čeprav lahko ljudje v nasprotnem primeru izgubijo službo. 

dezurni@styria-media.si