Slovenija je po besedah ministra Bojana Kumra že opravila razmislek o izstopu iz pogodbe o energetski listini, ki ga je v zadnjem času napovedalo več članic EU. Po navedbah spletnega portala Euractiv so to napovedale Poljska, Nizozemska, Španija, Francija in Belgija.

"Zelo verjetno se bomo pridružili izstopu iz te pogodbe," je danes na novinarski konferenci po zasedanju ministrov za energetiko povedal Kumer.

Po njegovih besedah namreč pogodba, ki je začela veljati leta 1998, ne služi več namenu, zaradi katerega je bila podpisana. Poleg tega pa se vsi spori, ki se rešujejo prek te pogodbe, rešujejo mimo sodišč, je dejal.

"Treba je dati jasen signal kapitalu, da imamo države in državljani stvari v svojih rokah (...) in da ne more mimo prava, ki ga ščitijo evropska sodišča," je povedal minister.

Pogodba o energetski listini je namenjena zaščiti tujih naložb v državah podpisnicah, prek nje pa se rešujejo tudi spori med vlagatelji in državami gostiteljicami. Med 53 podpisniki je tudi Evropska unija. Prek te pogodbe sicer v zvezi s postopki izdaje dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih Slovenijo toži britanska družba Ascent Resources.

Posvaril pred mehčanjem izhodišč

Kumer je posvaril pred mehčanjem izhodišč, ki so jih glede ukrepov za omejevanje cen plina konec minulega tedna določili voditelji EU. Slovenija se po njegovih besedah zavzema za to, da bi cene omejili tudi za dolgoročne produkte.

Voditelji držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so se na vrhu v četrtek in petek med drugim zavzeli za vzpostavitev cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom, s katerim bi takoj omejili pretirane cene. Ministri za energetiko pa so danes na podlagi teh izhodišč razpravljali o predlogu Evropske komisije za soočanje z energetsko draginjo, ki predvideva tudi omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF.

Kumer je na zasedanju poudaril, da pri sprejemanju predloga uredbe ne sme priti do mehčanja izhodišč voditeljev. Pri tem je izpostavil omejevanje na kratkoročne produkte trgovanja s plinom, čemur Slovenija nasprotuje. "Ključno je, da zajamemo celotno zimo, torej celoten sezonski čas," je povedal. Slovenija pa si prizadeva, da bi zajeli tudi celotno leto 2023, saj bi tako imeli stabilne letne cene, je pojasnil. Dodal je, da bi z vključitvijo dolgoročnih produktov obenem špekulantom preprečili, da bi se s kratkoročnih preusmerili na dolgoročne.

Poleg tega se po Kumrovem mnenju Slovenija zavzema še za to, da cene ne bi določali samo konec meseca za naslednji mesec, ampak da bi zajeli večje časovno obdobje preteklih končnih cen. Cenovni koridorji bi morali biti obenem različni za različne produkte.

Zadnji čas za dogovor o tem svežnju ukrepov je po ministrovih besedah 24. november, ko bo naslednje srečanje ministrov za energetiko. "Ne bi želel žrtvovati kakovosti za to, da bi dogovor dosegli kakšen teden prej," je sklenil.

dezurni@styria-media.si