"Ne govorimo več o davčni reformi, govorimo o davčnih spremembah. To je šele prvi paket ukrepov. Prisluhnili smo delovni skupini in strateškemu svetu za davke. Končne odločitve so naše, oblikovalo jih je ministrstvo za finance in za njimi stojimo. Prvi korak: podprli bomo dejavnosti in zaposlene z višjo dodano vrednostjo. Proti koncu leta bomo prišli še z drugim paketom bolj celovitih ukrepov," je v uvodu povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Trije najpomembnejši predlogi so po njegovi oceni:

predlog ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo. Visoko kvalificirani kadri, mlajši od 40 let, ki bodo prišli v Slovenijo (velja tudi za vračanje Slovencev) bodo pet let imeli davčni kredit v višini sedem odstotkov prejete plače. To pomeni, da se jim bo za toliko znižala odmerjena dohodnina.

"Namen je olajšati prehod v novo okolje in v domovino privabiti Slovence, ki so prekinili rezidentske vezi s Slovenijo. Ne vemo, koliko dodatnih davčnih zavezancev bomo privabili. Če bi jih prišlo tisoč, bi bili učinki 20 milijonov evrov dodatno plačanih davkov in prispevkov. Ključni razlog za ta ukrep pa je vpliv na rast in dodano vrednost," je pojasnil Boštjančič.

Zagonska podjetja zaposlene pogosto nagrajujejo z lastniškim deležem. Čeprav jih večina propade, je treba pri nas davke plačati takoj, ko delež prejmeš. Zdaj je predvideno, da se davčna obveznost prenese na trenutek prodaje. Prispevki in dohodnina se takrat plačajo kot od plače (dohodnina po povprečni stopnji), poleg tega pa še davek na kapitalski dobiček.

Tretji ukrep pa ukinja brutenje pri nagrajevanju z delnicami, kar bo povečalo interes za nagrajevanje zaposlenih z delnicami. 

Bonitete na električna vozila še pet let ne bo, potem se bo uvedla, a bo polovična glede na tisto, ki velja za druga vozila

Katja Božič, državna sekretarka pristojna za davčni sistem

"Ta prvi korak je podlaga za nadaljnje. Lotili se bomo tudi obdavčitve premoženja in dodatne razbremenitve dela. Vzeli si bomo dovolj časa za kvalitetne razprave z vsemi deležniki. Ukrepi naj bi bili javno predstavljeni do konca leta," je še dodal minister in povedal, da razmišljamo o individualnih finančnih računih za fizične osebe, kjer bi bilo ob spremembah finančnega premoženja potrebne manj administracije in o izenačitev davčne obravnave obresti na depozite in donosov na kapitalske naložbe, zdaj so obresti na depozite do višine tisoč evrov oproščene dohodnine, drugi dohodki pa ne.

Na vprašanje, ali bo razbremenitev plač in nepremičninski davek oziroma obdavčitev premoženja v drugem paketu, je odgovoril, da bo ključni del obdavčitev premoženja. "Govorim o obdavčitvi presežnega premoženja. Ni še definirano, kaj to pomeni, ampak tistih, ki imajo več nepremičnin, ogromne nepremičnine, prazna stanovanja. To je kompleksna stvar. Privlačno je, da je treba razbremeniti plače. Naj povejo, katere so tiste pravice, ki so previsoke. Jaz nimam občutka, da so," je povedal.

Koliko se bodo podražile sladke pijače?

Ukrep, ki ga bo čutilo največ ljudi, je zvišanje DDV za sladke pijače z 9,5 na 22 odstotkov. Če se osnovna cena ne bi spremenila, bi se 1,5-litrska plastenka priljubljene sladke gazirane pijače s 1,63 evra podražila na 1,82 evra, kar je za 19 centov oziroma za 12 odstotkov.

Seznam sladkih pijač je menda usklajen z ministrstvom za zdravje, vključeval pa naj bi tudi pijače s sladili. Šlo naj bi za prvi ukrep, ki bi mu morda lahko sledila obdavčitev mastne ali slane hrane, gre pa za podporni ukrep javnemu zdravju, katerega glavni namen ni zbiranje denarja v proračun.

Predviden je tudi sedemodstotni dvig trošarine na pivo in žgane pijače. Na ministrstvu za finance pravijo, da na cene nimajo vpliva in da so te rasle tudi, ko se trošarine niso uvajale in obdavčitev ni spreminjala.

Normiranci naj bi po novem lahko zaslužili največ 60 tisoč evrov na leto in ne več sto tisoč, popoldanski s. p.-ji pa namesto 50 tisoč le še 30 tisoč evrov, je bilo razumeti Katjo Božič, ki je poudarila, da je bil sistem prvotno namenjen administrativni razbremenitvi manjših subjektov. Bi pa po predlogu normirani stroški do 60 tisoč evrov prihodkov znašali 80 odstotkov, zdaj so med 50 in 60 tisoč evri prihodkov le 40 odstotkov.

Uvedli naj bi še DDV skupino, to je eno davčno številko za skupino podjetij, saj so bila nekatera povezana podjetja zdaj zaradi poračunavanja DDV med sabo precej na slabšem. Znova naj bi davčno priznavali obresti od posojil med povezanimi osebami ter izenačili davčno obravnavo napotenih delavcev, kar v praksi pomeni brisanje ugodnejše obravnave javnih uslužbencev.

Mali zavezance bodo lahko v drugih državah EU do 100 tisoč evrov prometa opravili brez ID za DDV.

Omejili bodo tudi, koliko časa lahko podjetje uveljavlja izgubo pri davku od dobička, znova bo to možno le pet let in ne neomejeno. 

dezurni@styria-media.si