Zakon vzpostavlja pravne podlage za nove začasne prihodke, ki bodo odvisni od gospodarskih gibanj in dobičkonosnosti podjetij. "Trenutno so ocenjeni na 1,6 milijarde evrov v obdobju petih let. Prihodki davka na bilančno vsoto bank bodo predvidoma znašali 400 milijonov evrov. Prve dohodke iz tega naslova lahko pričakujemo šele v letu 2025. Začasen dvig davka od dohodkov pravnih oseb pa naj bi prinesel 975 milijonov evrov, pri čemer se bo začel pobirati šele z letom 2024," je dejal minister. K temu je treba prišteti še prilive iz čistega dobička SDH, ki so ocenjeni na okoli 260 milijonov evrov.

Ob tem je poudaril, da se viri države že uporabljajo za sanacijo posledic in da je 80 % celotne škode na javni infrastrukturi. 

"Potrebnih bo veliko več sredstev, kot jih bomo imeli na razpolago," je dejal minister. Boštjančič je pozval vse, ki želijo in lahko dodatno prispevajo sredstva za obnovo prizadetih območij, da to storijo. Potrjena je bila neposredna škoda v višini 3 milijarde evrov, medtem ko bodo stroški obnove še višji. Do zdaj se je na posebni postavki proračuna zbralo 2,3 milijona evrov sredstev. 

"Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo do konca letošnjega leta nakazali donacijo za namen odprave posledic poplav na ta posebej oblikovan račun, bodo upravičeni do dodatnega znižanja davčne osnove za leto 2023, in sicer za celoten znesek plačil največ do višine davčne osnove tega davčnega obdobja. Gre za dodatno zvišanje davčne osnove poleg že veljavne davčne olajšave za donacije," je obrazložil Boštjančič.

"Verjamem, da se bodo na današnji poziv odzvali tisti, ki so solidarni," je dejal in dodal, da prihaja veliko kritik s strani gospodarskih združenj in govora o tem, da moramo biti solidarni, zdaj pa je čas, da se pokaže, kdo razume solidarnost. Pričakuje, da bodo še letos kaj prispevale tudi banke "in tudi skozi to bomo videli, katera banka razume solidarnost in katera samo govori". 

dezurni@styria-media.si