Paket bo na vladi potrjen v petek, ko ga bodo potrjevali dopisno, je na novinarski konferenci povedal minister za finance Klemen Boštjančič. "V vprašanju je še nekaj manjših tehničnih zadev, vse ostalo smo v okviru vlade uskladili," je še pojasnil. 

Z bistvenim delom predlaganih ukrepov na ministrstvu sledijo ciljem povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti gospodarstva oz. dviga dodane vrednosti. Med temi predlaganimi ukrepi je ugodnejša davčna obravnava za visoko kvalificirane kadre iz tujine. Poleg tega je predvideno olajšano nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z ugodnejšo davčno obravnavo pa naj bi inovativnim zagonskim podjetjem pomagali pri nagrajevanju zaposlenih z deleži oz. opcijami za njihovo prodajo ter pri zagotavljanju likvidnosti.

Drugi del paketa ukrepov naj bi z odpravo pomanjkljivosti v davčnem sistemu ob izboljšanju konkurenčnosti povečal pravičnost sistema. Med predlogi, ki so v javnosti naleteli na kritike, je poseg v obdavčitev samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancev. 

Pri samozaposlenih normirancih bo zdaj meja 60 tisoč evrov za vstop v sistem normiranih stroškov. Za normirance bo po novem veljalo povprečje dveh zaporednih let. Kdor bo skupaj v dveh letih presegel 120 tisoč evrov prihodkov, ne bo več mogel biti normiranec, lahko pa so prihodki eno leto 80 in drugo leto 39 tisoč evrov, nato pa spet 80 tisoč evrov. Pri popoldanskih normiranih s.p.-jih bo ta meja 30.000 evrov. 

V preteklih dnevih je največ prahu dvignilo dejstvo, da bi predlogi veljali retroaktivno, a so to na ministrstvu za finance "vrgli ven" oz. prilagodili. Tako polno samozaposleni normiranci, ki bodo v tem letu presegli 60.000 evrov (in popoldanski, ki bodo presegli 30.000 evrov), bodo lahko tudi v prihodnjem letu ostali v sistemu normirancev, je pojasnil minister in zavrgel pisanje Financ, da bo prihodnje leto iz sistema normirancev odpadlo približno 15.000 pravnih oseb. Več o tem tukaj.

Prav ta prvotna nejasnost – s tem vprašanjem smo se včeraj obrnili tudi na ministrstvo za finance, a očitno še niso imeli pripravljenega pravega odgovora – je na družbenih omrežjih sprožila perečo debato in precej nestrinjanja med podjetniki, saj bi zakon veljal retroaktivno, kar so očitno slišali tudi na ministrstvu in določili prehodno obdobje. To pa pomeni, da bo sistem dveh let v praksi zaživel leta 2026 in ne 2025, kot je bilo prvotno predvideno.

Gospodarska združenja opozarjajo, da sveženj ne bo bistveno izboljšal poslovnega okolja oz. ga bo v delu celo poslabšal. Na ministrstvu medtem pripravljajo drugi paket predlogov, ki naj bi bolj celovito prenovil sistem.

Minister za finance je na novinarski konferenci moral odgovarjati tudi na očitke ministrskega kolega Matjaža Hana (minister za gospodarstvo, turizem in šport), da gospodarsko ministrstvo za zdaj ni zadovoljno z vsemi rešitvami iz svežnja predlogov davčnih sprememb, ki ga je danes obravnavala vlada. Ob robu dogajanja na sejmu Agra je izrazil željo po dodatnih usklajevanjih in pa, da bo davčna zakonodaja gospodarstvu pomagala, ne povzročala dodatnih težav.

• PREBERITE ŠE: Han udaril po ministrskem kolegu: "Nismo zadovoljni"

"Moja vrata so odprta, če kakšen gospodarstvenik še vedno tega ne razume, lahko pride k nam, pa mu bodo dodatno pojasnili, gre pa za politikantsko vpitje, tudi pripombe ministrstva za gospodarstvo niso namenjene kritiki sprejetih ukrepov, ministrstvo za gospodarstvo jasno poudarja, da podpira vse ukrepe, tudi razume razvojno naravnanost ukrepov, imajo pa še neke dodatne predloge, ki večinoma izhajajo iz predlogov gospodarstva ali pa gospodarskih združenj," je odgovoril Boštjančič. 

"Vsak ima pravico do svojega mnenja, jaz sem jasno razložil, kakšna je pot tega davčnega paketa. Ves čas sem sodeloval, ko je še deloval Ekonomsko-socialni svet (ESS), da nikakor ne pristanem na to, da je bila vlada kriva, da je ta dialog zastal, celo nasprotno, verjamem, da je bila vlada glavni pobudnik tega, da smo ta sporazume ponovno podpisali. Stvari za nazaj se ne da spremeniti in seveda zaradi tega, ker ESS ni ustavil delovanja – v vmesnem času so bili sprejeti številni zakoni na nekaterih področjih, eno od teh je tudi to, o katerem danes govorimo, je seveda bilo že veliko dela narejenega. Seveda ne moremo prilagajati vsakič znova in počakati na eventuelno ponovno delovanje ESS-ja in čakati z zakoni in drugimi spremembami," je bil jasen Boštjančič in tako odgovoril na kritiko, da predlogi gospodarskih združenj niso bili upoštevani.

dezurni@styria-media.si