"V zdravstveno blagajno plačujemo tudi tisti, ki prihajamo s podeželja in nenujno iz mesta. Zakaj bi nekdo, ki živi na podeželju, imel slabšo zdravstveno storitev kot nekdo, ki živi v mestu," je ministra za zdravje spraševal poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Vprašanje izhaja iz informacij, po katerih naj mi Ministrstvo za zdravje zmanjšalo število okrajev, kjer imajo ljudje 24-urni dostop do dežurnega zdravnika oziroma nujne medicinske pomoči. Tako naj bi ukinili 28 dežurnih ambulant. 

Dokument, ki ni bil za v javnost

"Na ministrstvu od 1. septembra iščemo pot, kako prenoviti sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ne kako ukiniti dežurno službo, ne kako prebivalcem odvzeti kar imajo danes, ampak kako strokovno nadgraditi nujno medicinsko pomoč," je v odgovoru poudaril Bešič Loredan. Minister za zdravje je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil, da gre za delovni dokument strokovne skupine, ki naj ne bi prišel v javnost. Predvideva, da ga je javnosti posredovala direktorica enega od zdravstvenih domov, ki je blizu opozicijski SDS. 

Potrebe nikoli niso bile definirane

Dokument so na ministrstvu obravnavali na ministrstvu 22. 11. 2020. "Iščemo kompromis med družinsko medicino, med urgentnimi zdravniki, zdravstvenimi domovi in urgentni centri," pravi Bešič Loredan. Spomnil je, se je projekt prenove NMP začel leta 2015 z izgradnjo urgentnih centrov, da pa nikoli ni bil zaključen. "Nikoli ni bila definirana potreba, koliko satelitskih urgentnih centrov, zadeva je bila eskalirana na silo."

Naval na urgence

Službo NMP izjava 70 javnih zdravstvenih zavodov, na 54 lokacijah 24 ur na dan, 12 ur na dan pa na sedmih lokacijah. Mobilne enote so na 55 lokacijah. "Silne težave imamo pri vključevanju vseh javnih zdravstvenih zavodov v dispečerko službo zdravstva. Gre za težavo, ki nikoli ni bila rešena. Trenutno se urgentni centri soočajo z največjo krizo, odkar so bili ustanovljeni." 

"Trditev, da bomo koga oškodovali, mu kaj odvzeli, ne drži. Urediti želimo NMP po načelu, da bo vsak državljan kjer koli živi, oskrbljen pravočasno in ustrezno. Težava, ki jo imamo je, da več kot 65 odstotkov ljudi, ki pridejo v urgentne centre, tja ne sodijo. Urgentni centri niso poliklinike," poudarja minister.

Prednosti satelitskih centrov

"Imeti satelitske centre, kjer lahko nekomu odvzameš kri, narediš rentgen, človeka oskrbiš, mu daš terapijo, ... bo pomembno zmanjšala priliv pacientov na urgenco," razlaga minister. Z ureditvijo mreže satelitov bi tudi razbremenili zdravnike družinske medicine in ločili ambulante družinske medicine in dežurne službe. "Šli bomo po občinah in strukturah in reševali v prid ljudi," obljublja minister in ponavlja, da dokument ni končna verzija. Ta bo znana januarja 2023. 

Pomoč bo prišla hitreje

"Vsi prebivalci Slovenije bodo na boljšem. Zato, ker, ko gre za nujno stanje, morajo priti do vas v najkrajšem možnem času usposobljeni ljudje. Na licu mesta morate dobiti najboljšo možno oskrbo. In, ko potrebujete zdravljenje urgentnega stanja v urgentnem centru, morate priti na vrsto v najkrajšem možnem času. Ne pa, kot je sedaj, ko so starejši in oboleli s periferije, pripeljani v urgentni center v Ljubljano ali Maribor, pri treh različnih specialistih čakajo več kot 24 ur in na bolnišnično obravnavo lahko tudi do tri dni," razlaga Loredan.