"Če želimo dolgoročno povečati konkurenčnost slovenskih podjetij, moramo koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje in pokojnine. Na strani prihodkov smo dosegli zgornjo mejo. Davkov ni smiselno še bolj povečevati," je v intervjuju za današnjo Mladino povedal finančni minister Uroš Čufer.

Intervju je objavljen dan po srečanju vlade v Vili Podrožnik, na katerem so ministri razpravljali o rebalansu proračuna za leti 2014 in 2015. Informacij o tem, kakšne ukrepe bomo še čutili državljani, niso dajali; na mizi naj bi imeli nekaj do zdaj že omenjenih možnosti, kot sta nepremičninski in krizni davek, pa tudi nove posege v maso plač zaposlenih v javnem sektorju.

Omejena pomoč podjetjem

Minister je spregovoril tudi o reševanju prezadolženih podjetij. "Prav zanima me, koliko od podjetij, ki smo jih reševali doslej, med njimi sta Svea in Cimos, se bo postavilo na noge in ne bodo že v kratkem spet zaprosila za pomoč," se je vprašal. "Mislim, da se je v vladi glede reševanja podjetij pričakovalo preveč. Zdaj so se ta pričakovanja nekoliko umirila, na začetku pa se je pričakovalo, da bomo reševali kar vsevprek."

Pri tem po njegovi oceni ni šlo toliko za njihovo reševanje, ampak predvsem za to, kako državo pripraviti, da bi pomagala še bankam upnicam in lastnikom, da tudi oni ne bi nič izgubili.

Tri spremembe v slabi banki

V zvezi s slabo banko je napovedal tri spremembe. Med drugim je napovedal zmanjšanje lastniškega deleža države, ki je zdaj 100-odstotno, drugače kot recimo v španski slabi banki, ki je v 51-odstotni zasebni lasti.

Podaljšati namerava tudi življenjsko dobo slabe banke, in sicer s pet na 15 let, in spremeniti zahtevo, da mora slaba banka vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov premoženja. "Ta zahteva je nespametna, saj slabo banko sili v prodajo, tudi ko so razmere na trgu slabe," je pojasnil.

Še vedno verjame, da se bo pilotni prenos slabih terjatev zgodil še poleti.