Rdeča nit, v tem primeru bolje rečeno, zelena nit predstavitve kandidata za ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je "usmerjeni v zeleni prehod".

Potem ko je povzel dosežke ministrstva za infrastrukturo, ki ga je vodil v zadnjih šestih mesecih, je v ospredje postavil tri glavne izzive ali cilje, s katerimi se bo novo ministrstvo moralo spoprijeti v prihodnje.

Prvi cilj je spodbujanje naložb v obnovljive vire energije, zagotoviti zanesljivo in cenovno dostopno nrgijsko oskrbo in zmanjšati uvozno odvisnost, nič manj pomemben pa ni cilj razogličenje prometa, ki je največji porabnik energije v Sloveniji. Vpeljati bo treba tudi nove podnebne politike in strategije, nekatere prenesti iz direktiv EU, druge, že obstoječe, pa posodobiti.

Solarizacija Slovenije

Kot eno od svojih prvih potez je napovedal sprejetje novega zakona o obnovljivih virih energije. "Ta bo zelo verjetno že kmalu na vaših klopeh," je dejal članom odbora. Z novim zakonom želijo predvsem olajšati umeščanje infrastrukture v prostor, a ne na račun varstva okolja. Pomemben vidik bo tudi zmanjšanje administrativnih bremen, je dejal. Sončne elektrarne naj bi umeščali ob ceste, na nekatera jezera in na kmetijska zemljišča. 

Za spodbujanje in umeščanje obnovljivih virov energije naj bi bilo, tako minister, do leta 2027 iz različnih evropskih virov, del pa tudi iz domačih, zagotovljenih približno eno milijardo evrov. 

Razogličenje prometa

Eden ključnih izzivov bo po njegovih besedah nedvomno preobrazba rabe energije v prometu in kako zagotoviti, da hkrati ne bo prišlo do pomanjkanja energentov in mobilnostne revščine. "Promet je namreč največji porabnik energije v Sloveniji, želimo pa, da bi lahko čim prej deloval brez fosilnih goriv," je dejal. Ukrepi bodo vključevali tudi spodbude za posodabljanje voznega parka državljanov, je napovedal. Širili bodo tudi mrežo javnih polnilnic in oblikovali novo politiko mestne mobilnosti.

Kot "hrbtenico razogljičenja potniškega prometa" Kumer vidi javni potniški promet. Vlada je že ustanovila družbo za upravljanje javnega potniškega prometa, sprejet je zakon o celostnem prometnem načrtovanju, pripravljen pa je tudi zakon za pospešeno uvajanje elektrificiranih vozil v državno upravo, je naštel.

Posodobitev zakonodaje in nove strategije

Še letos bo na poslanskih klopeh tudi podnebni zakon, napovedal pa je tudi prenovo zakona o učinkoviti rabi energije. "Verjetno bomo morali prenoviti tudi dele zakona o varstvu okolja," je dodal.

Sprejeti bo treba tudi nov nacionalni energetski in podnebni načrt, česar so se že lotili, je izpostavil Kumer. Če bo šlo po načrtih, bo sprejet spomladi prihodnje leto.

Na področju energetike je kot enega ključnih poudarkov izpostavil zagotavljanje cenovno dostopne energije. "To velja tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo," je dejal. Spomnil je, da se je ob prevzemu mandata ministra za infrastrukturo najprej soočil z zaostrenimi geopolitičnimi razmerami, ki so vodile v vrtoglavo rast cen energentov.

"Razpoložljivostno krizo na področju energije smo imeli že pred več kot letom in pol, zato se imamo samo hitremu ukrepanju zahvaliti, da smo zdaj med petimi najuspešnejšimi državami po zagotavljanju cenovne dostopnosti energije," je poudaril.

Pravičen izhod iz premoga in odločitve o jedrski energiji

Slovenijo po njegovih besedah čaka tudi pravičen prehod pri izstopu iz premoga, kjer bodo ključna evropska sredstva. "V naslednji evropski perspektivi računamo na vsaj 271 milijonov evrov," je dejal.

Seznam prednostnih nalog, ki je po Kumrovih besedah dolg, vključuje tudi sprejem odločitve glede dolgoročne rabe jedrske energije. "Poskrbeti bomo morali tudi za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov," je dodal.

Sicer se namerava na področju odpadkov osredotočiti na preprečevanje njihovega nastajanja in krožno gospodarstvo. Slovenija pa mora tudi ohranjati pomembno vlogo pri opozarjanju na posledice podnebnih sprememb in nujnost ukrepanja za njihovo omilitev.