Novi minister za pravosodje Senko Pličanič je ob četrtkovem prevzemu poslov prejel tudi predlog, kako bi država lahko v bodoče še naprej pomagala zagotavljati delo obsojencem, ki med prestajanjem zapora delajo v enem od petih Javnih gospodarskih zavodov (JGZ) po državi.

Združili bi se v enega

Prav Pličanič je sicer za iskanje rešitev za prihodnje delovanje JGZ pooblastil posebno medresorsko vladno komisijo, še kot tedanji minister za pravosodje in javno upravo (MPJU). “Komisija za preoblikovanje JGZ je proučila tri možnosti preoblikovanja in kot najustreznejšo rešitev predlaga združitev obstoječih JGZ v en JGZ, in sicer do konca junija,” piše v predlogu, ki ga je komisija na tedanji MPJU posredovala konec februarja. “Takšna organizacijska rešitev bi bila finančno cenejša, saj bi letni prihranek znašal okoli 72 tisoč evrov. Zmanjšal bi se obseg administriranja med JGZ in ustanoviteljem, večja bi bila transparentnost poslovanja. Učinkoviteje bi bilo tudi upravljanje finančnih in kadrovskih virov,” zagotavljajo na ministrstvu.

“Ne bi pomagalo”

V sindikatu zaposlenih pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URIKS), ki znotraj Sindikata državnih organov zastopa pravosodne policiste v zaporih, na tak predlog ne pristajajo. Ker ocenjujejo, da združitev JGZ ne bi bistveno pripomogla, da bi JGZ nemoteno zagotavljali delo in redne plače zapornikom. “Najpreprostejša bi bila zagotovitev zakonskih podlag za ustanovitev režijskih obratov, ki bi jih skupaj z zaporom vodil direktor zapora, delo pa bi omogočali na podlagi javno-zasebnega partnerstva pri zagotavljanju dela za zapornike. Pri javno-zasebnem partnerstvu bi zapor zagotovil delovno silo, delovne inštruktorje za vodenje in organizacijo dela ter varnostni nadzor nad obsojenci,” predlaga šef sindikata URIKS Frančišek Verk.