Vanj je poleg predlogov novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo vključila še poseben poroštveni zakon za energetska podjetja.

Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade uvodoma pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so poroštveni zakon oblikovali v zadnjih dneh, njegov cilj pa je, "da damo in omogočimo energetskim družbam dostop do upravičenih likvidnih obratnih sredstev z državnim poroštvom".

"Ciljamo na proizvajalce električne energije, na dva stebra, ki ju imamo v Sloveniji, in na največjega dobavitelja plina za Slovenijo, da mu omogočimo dostop do tretjih trgov in s tem do alternativne oskrbe z zemeljskim plinom ne le iz Rusije oz. evropskega plinskega sistema, temveč tudi z drugih kontinentov in s tem tudi poskrbimo za zanesljivejšo in bolj varno oskrbo z zemeljskim plinom," je pojasnil minister.

Poleg tega je vlada po pričakovanjih potrdila predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

S predlogom novele zakona o oskrbi s plini se zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino predvideva dodatna zaščita gospodinjskih odjemalcev plina, malih poslovnih odjemalcev in skupnih gospodinjskih odjemalcev, je spomnil Kumer. Foto: Anže Petkovšek Bojan Kumer

S predlogom interventnega zakona pa država oblikuje zakonske podlage za različne oblike ukrepanja v energetskem sistemu v primeru višje stopnje tveganja oziroma krize. Zakon, ki bo veljal do konca leta 2025, po ministrovih besedah temelji na štirih stebrih - olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.

"V zakon niso želeli zapisati trde dikcije, držali se bomo priporočil, ki smo jih dali v poletnih mesecih, da bi prostore javne uprave ogrevali do največ 20 stopinj Celzija, če bo to sploh treba," je povedal Kumer. Z zakonom si dajejo tudi podlago, da bi vlada lahko posegla po različnih omejitvah osvetljevanja različnih objektov.

"Ni prepovedano, da že danes prenehamo prekomerno osvetljevati objekte. Omejevanje osvetljevanja bo sicer naše priporočilo, saj neradi posegamo na neko področje, če nimamo zakonske podlage. V zakon nismo želeli dajati trde dikcije in s tem vnaprej omejevati, glede na to, da krizne razmere še niso nastale. Radi bi se prilagajali, to bomo počeli tankočutno in odgovorno. Če bo treba, bomo omejevalne ukrepe dozirali skladno z razmerami. Kaj imam v mislih? Omejili bomo osvetljevanje reklamnih panojev, izložb v trgovinah, javne objekte ... Kako daleč bomo šli, je odvisno od razmer, ki bi lahko nastale," je ukrepe, ki jih načrtujejo v primeru kriznih razmer, opisal minister za infrastrukturo.